<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101308"><dc:title>Delo strokovnih delavcev z otrokom s cistično fibrozo v vrtcu in osnovni šoli</dc:title><dc:creator>Pencelj,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>cistična fibroza</dc:subject><dc:subject>vrtec</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:subject>strokovni delavci</dc:subject><dc:subject>smernice</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Cistična fibroza je manj poznana redka genetska bolezen, v tuji in domači literaturi pa je večkrat predstavljena zlasti z medicinskega vidika. Zato se strokovni delavci pri delu z otroki s cistično fibrozo lahko soočajo s številnimi vprašanji in dilemami, ki so posledica nepoznavanja te bolezni ter njenega vpliva na vzgojo in izobraževanje otrok s cistično fibrozo. 

Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, kje strokovni delavci iz vrtcev in osnovnih šol pridobijo ustrezne smernice za delo z otroki s cistično fibrozo, kako jim prilagajajo delo ter kakšne informacije o delu z otroki s cistično fibrozo bi si še želeli pridobiti. V magistrskem delu smo želeli poudariti predvsem pomen sodelovanja med strokovnimi delavci, medicinskim osebjem in družinami ter ne nazadnje vlogo vrstnikov oz. sošolcev otroka s cistično fibrozo pri lažjem vključevanju v vzgojno-izobraževalni proces. Namreč vrstniki imajo lahko pomemben vpliv na samopodobo otrok, hkrati pa jim lahko s preprostimi stvarmi, kot sta denimo fotokopiranje zapiskov ali nošenje torbe, močno olajšajo šolanje. 

V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika preverjali, kako 21 strokovnih delavcev iz treh vrtcev in treh osnovnih šol v Sloveniji načrtuje, izvaja, prilagaja in evalvira vzgojno-izobraževalno delo za otroke s cistično fibrozo ter kje dobijo napotke za delo z njimi. Raziskali smo tudi, kakšne informacije v zvezi z delom z otroki s cistično fibrozo bi si še želeli pridobiti in ali pri tem obstajajo razlike med strokovnimi delavci v vrtcu in osnovni šoli. Pri raziskavi smo uporabili opisno statistiko in Kullbackov 2Î preizkus. Rezultati raziskave so pokazali, da ne obstajajo statistično pomembne razlike med strokovnimi delavci v osnovnih šolah in vrtcih glede na to, s kom sodelujejo pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji vzgojno-izobraževalnega dela. Večina anketirancev pri svojem delu največ sodeluje s starši in učitelji oziroma vzgojitelji. Večina strokovnih delavcev informacije o cistični fibrozi pridobi na spletu, nihče od anketirancev pa se še ni udeležil izobraževanj na to temo. Rezultati so pokazali tudi, da večina strokovnih delavcev s starši otrok s cistično fibrozo sodeluje le po potrebi. Prilagoditvi, ki ju anketiranci največkrat uporabljajo pri delu z otroki s cistično fibrozo, sta zračenje igralnice oziroma učilnice ter pomoč pri jemanju encimov. Ugotovili smo, da med strokovnimi delavci v osnovni šoli in vrtcu glede na smer izobrazbe in leta izkušenj z otroki s cistično fibrozo ne obstajajo statistično pomembne razlike pri izbiri informacij, ki bi si jih želeli pridobiti o cistični fibrozi.
Na podlagi dobljenih rezultatov v sklepnem delu magistrskega dela podajamo smernice za strokovne delavce, ki jim bodo v pomoč pri načrtovanju in izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela z otroki s cistično fibrozo. Z magistrskim delom želimo prispevati k dvigu kakovosti vzgoje in izobraževanja otrok s to boleznijo v vrtcih in osnovnih šolah.</dc:description><dc:publisher>[A. Pencelj]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-05-24 03:32:53</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101308</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
