Tri generacije šolskih beril in tematik v prvem triletju osnovne šoleNardin Žagar, Mia (Avtor) Saksida, Igor (Mentor) beriloUčenci se v prvem obdobju šolanja že srečujejo z različnimi književnimi besedili, tudi in predvsem v sklopu branja osnovnošolskih beril. Za nekatere učence lahko berila, ki se pojavljalo pod različnimi naslovi, predstavljajo prvi stik z raznolikostjo slovenske in tuje literature ter so temelji, na katerih se nato gradi posameznikov seznam prebranih del in nadaljnje znanje oz. poznavanje literature šolskega kanona. Ker se v obdobju prvih let šolanja temelji učencev za poznavanje literature po večini šele gradijo, me je zanimalo, kako k temu pripomorejo zdajšnja berila in tudi, kako se je to odražalo v preteklosti. Tako kot se spreminjata družba in šolstvo skozi desetletja, se spreminjajo tudi učila. Predvsem berila pogosto posredno odražajo stanje v družbi in tudi socialno-zgodovinska dogajanja. Čeprav je za književna besedila značilno, da spodbujajo bralčevo domišljijo, čustva, čute, manj pa preverljive podatke o resničnem svetu, se lahko prek nabora in analize vsebin samih besedil naučimo veliko o razmišljanju in razvoju samega procesa skozi desetletja. V svoji magistrski nalogi sem zato izbrala berila treh različnih generacij, da bi v sklopu teh ugotovila, kako sta se socialno-politična zgodovina in družbeno dogajanje skozi tematiko in vsebino odražala v izboru literature za učenje in branje ter na kakšni osnovi lahko pričakujemo, da bodo nastajala tudi berila v prihodnosti. Izbrala sem si berila prvih treh razredov osnovne šole. Analizirala sem tista, ki so bila v uporabi v šolskem letu 1971/72, v času šolanja svojih staršev (Prvo berilo; Drugo berilo in Tretje berilo), nato berila, ki sem jih kot učenka poznala in uporabljala v šolskem letu 1992/93 (Prvo berilo; Hiša, hiška, hiškica in Babica, ti loviš) ter zdajšnja berila, ki jih uporabljam kot učiteljica (Lili in Bine 1; Lili in Bine 2 ter Lili in Bine 3). Branje je ena izmed sporazumevalnih zmožnosti, ki jo urimo in obvladamo v času osnovne šole. Kako sprejemamo branje kot učenci in pozneje kot odrasli, je v veliki meri odvisno od tega, kako so literarna dela predstavljena in kako močna je motivacija za delo z besedili. Veliko vlogo igra pri tem učitelj oz. njegovo navdušenje, motiviranje in interakcija, ki jo vzpostavi med učenci in literarnimi deli, pri tem ne moremo zanemariti tudi samih učil.20182018-05-16 03:35:30Magistrsko delo/naloga101226sl