<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101184"><dc:title>Učiteljeva in učenčeva stališča do matematičnih nalog pri dodatnem pouku matematike od tretjega do petega razreda</dc:title><dc:creator>Železnik,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Manfreda Kolar,	Vida	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>matematične naloge</dc:subject><dc:subject>dodatni pouk</dc:subject><dc:subject>spodbujanje matematične nadarjenosti</dc:subject><dc:subject>problemske naloge</dc:subject><dc:subject>Gagnejeva taksonomija</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Vodilna ustvarjalna aktivnost v matematiki, ki jo moramo ponuditi nadarjenim učencem, je reševanje matematičnih problemov. Nadarjeni učenci naj bi pri dodatnem pouku pridobili nova izkustva, različna znanja in spretnosti, pri tem pa je potrebno upoštevati njihove želje in interese ter se z njimi posvetovati o izboru nalog oz. problemov. Pestrost nalog in poznavanje želja učencev pomembno vplivata na motivacijo pri reševanju matematičnih nalog.
V magistrskem delu smo natančneje opredelili matematično nadarjene učence. Opisali smo, kako poteka odkrivanje in prepoznavanje matematično nadarjenih učencev v osnovni šoli, njihove značilnosti, naravo matematičnih sposobnosti, delo z matematično nadarjenimi pri rednem pouku matematike in pri dodatnem pouku matematike. Našteli in opisali smo vrste znanja po Gagnjevi klasifikaciji znanja, s poudarkom na reševanju matematičnih problemov.  Reševanje nalog smo povezali tudi z učno motivacijo učencev. 
Namen raziskave je bil ugotoviti priljubljenost različnih vrst nalog pri dodatnem pouku matematike z vidika učencev in učiteljev, posledično pa tudi povezavo med želeno in dejansko uporabo nalog pri dodatnem pouku matematike od tretjega do petega razreda. Empirični del je sestavljen iz treh delov. V prvem delu raziskave so predstavljeni rezultati anketnih vprašalnikov za učitelje, v drugem delu so predstavljeni rezultati anketnih vprašalnikov za učence, tretji del raziskave pa vsebuje predstavitev izvedbe dodatnega pouka matematike in analizo intervjujev z učenci v 3. razredu osnovne šole. 
Rezultati so pokazali, da si učenci pri dodatnem pouku matematike želijo zahtevnejše in motivacijsko bolj spodbudne naloge. Ne moremo pa posploševati, da si vsi nadarjeni učenci želijo dodatnih učnih ur, pri katerih bodo reševali težje naloge. Glede na to, da moramo nadarjenim nuditi predvsem problemske naloge, so rezultati pokazali, da jih učitelji ne uporabljajo dovolj pogosto. Pri učencih so najbolj priljubljene naloge tiste, ki jih rešujejo v skupinah, pri učiteljih pa naloge, ki predstavljajo izziv. Najmanj zaželjene naloge so tako pri učencih kot pri učiteljih naloge, ki zahtevajo računanje dolgih računov. 
Raziskovanje na področju učiteljevih in učenčevih stališč do matematičnih nalog lahko  pripomore k bolj kakovostnemu dodatnemu pouku in boljšemu delu z matematično nadarjenimi učenci. S skupnim sodelovanjem učiteljev in učencev bi delo lahko poenostavili in prilagodili željam, ki jih imajo učenci. Tako bi učenci razvijali svoje potenciale in pri pouku uspešno napredovali.</dc:description><dc:publisher>[M. Železnik]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-05-10 05:11:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101184</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
