<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101182"><dc:title>Vpliv risank na razvoj otrok</dc:title><dc:creator>Kos,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krek,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vpliv risank</dc:subject><dc:description>Risanke so zaradi svojih univerzalnih simbolov, kot so zvočni učinki, glasba, gibljiva slika, čustveni elementi, privlačnost risanih junakov, igrivost, zabavni trenutki idr. med otroki zelo priljubljene. Če vse to združimo z razširjeno napredno tehnologijo, ki omogoča neomejeno dostopnost, in (pre)zaposlenostjo staršev, lahko ugotovimo, da imajo risanke na otroke velik vpliv. Risanke niso izključno škodljive ali koristne, ampak so lahko eno in drugo. Dejstvo je, da so si risanke po vsebini in strukturi zelo različne. Obstaja veliko risank, ki ob konstruktivnem pogovoru na otroka delujejo pozitivno. Pri tem se lahko otroci z vsebino in strukturo risank učijo, identificirajo, potrjujejo izkušnje, se spoznavajo s tujimi jeziki, bogatijo besedni zaklad, spodbujajo ustvarjalnost, razvijajo solidarnost, se učijo kritično presojati idr.. Na drugi strani si lahko ustvarijo napačne predstave o svetu, postanejo pasivni, posnemajo negativne like in scene iz risank, se premalo gibajo, postanejo razdražljivi, zasvojeni ipd.. V teoretičnem delu so predstavljene navade gledanja risank, posredni in neposredni vplivi gledanja risank na razvoj otrok, pomembnost pogovora o ogledani risanki s starejšo osebo, uporaba risank pri pouku. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti navade gledanja risank otrok, vključenih v raziskavo, prepoznati stališča staršev do risank, ki jih njihov otrok gleda, ugotoviti, v kolikšni meri hitre akcije in hitre spremembe prizorov vplivajo na otrokovo sposobnost ohranjanja pozornosti, uravnavanja samega sebe, načrtovanja, na njihov spomin in motoriko nekaj sekund po ogledani risanki, in ugotoviti, ali obstaja povezava med povprečnim številom ur gledanja risank na teden in uspešnostjo uporabe izvršilnih funkcij, torej dolgoročni vpliv gledanja risank na izvršilne funkcije. Izvedli smo eksperimentalno raziskavo, v kateri je sodelovalo 28 otrok 2. razreda ljubljanske osnovne šole in njihovi starši. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki zajema vprašanja za starše o navadah gledanja risank njihovih otrok. Podatke o vplivu gledanja risank na izvršilne funkcije otrok smo pridobivali s tremi različnimi pristopi in preizkusom, ki je zajemal tri naloge. Prišli smo do ugotovitve, da hitre akcije in hitre spremembe prizorov vplivajo na uspešnost reševanja nalog, ki zahtevajo izvršilne funkcije, nekaj sekund po ogledani risanki. Rezultati so pokazali, da pogostost in količina gledanja risank dolgoročno ne vpliva na uspešnost reševanja tovrstnih nalog.</dc:description><dc:publisher>[P. Kos]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-05-10 05:11:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101182</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
