Vpliv ekološke in konvencionalne reje na obnašanje srnaste pasme kozSušnik, Lucija (Avtor) Zupan, Manja (Mentor) kozesrnasta pasmaekološka rejakonvencionalna rejaetologijaobnašanje živaliV želji po boljšem razumevanju obnašanja in zagotavljanja dobrega počutja koz v različnih sistemih uhlevitve, smo v nalogi preučevali obnašanje koz slovenske srnaste pasme v hlevsko-pašni reji, znotraj katere smo imeli ekološki (EKO) in konvencionalni (KON) način reje. Splošno gledano je ekološka reja usmerjena k večji kakovosti bivanja živali in zagotavljanju etoloških potreb živali medtem ko konvencionalna reja živali stremi k čim večji prireji živalskih proizvodov. Poskus se je izvajal na Pedagoško raziskovalnem centru za živinorejo v Logatcu med junijem in septembrom, opazovanje pa se je izvajalo 20 dni, 5 dni na mesec. V poskus je bilo vključenih 57 koz, od tega 27 koz EKO reje in 30 koz KON reje, povprečne starosti 2 leti. Obnašanje smo spremljali na molzišču in v hlevu, izpustu, pašniku in sicer z direktnim opazovanjem in s pomočjo GPS sprejemnikov. Pašnik je bil razdeljen na odseke A (napajalnik), B (čohalo), C (EKO reja-podest) in D (EKO reja-vejevje). EKO kozam so bili v hlevu, izpustu in odsekih postavljeni določeni elementi z namenom zagotavljanja etoloških potreb (vzdignjen podest v hlevu in na pašniku, odmrlo drevo v izpustu, vejevje na pašniku). Koze so izražale specifičen dnevni ritem - zjutraj so poležavale v izpustu, popoldan so se pasle na pašniku. Najdaljša prehojena razdalja in najdaljše zadrževanje na pašniku je bilo zabeleženo v juniju, ko je bilo najbolj ugodno vreme in pestra botanična sestava trave. Ugotovili smo tudi, da je način izvajanja molže vplival na čas molže in obenem pozitivno koreliral na dnevno količino mleka ter da so nadrejene koze z večjo količino mleka po lastni volji prišle prve na molzišče. Med rejama smo ugotovili sledeče razlike: EKO koze so se pogosteje zadrževale v hlevu (P = 0,0007), najverjetneje zaradi možnosti uporabe podesta, in več na pašniku; odseku A (P = 0,0920), B(P = 0,0121), C (P = 0,1602) in D (P < 0,0001), kjer so se počasneje gibale (EKO 3,7 ± 0,5 km/h, KON 3,9 ± 0,6 km/h, P = 0,01), kakor KON koze in izvajale več nege z objektom (P < 0,0001). Rezultati kažejo na to, da je ekološka reja vplivala na večje izražanje vrsti specifičnega obnašanja, vključno s komfortnim obnašanjem, in daljše zadrževanje koz v hlevu in na pašniku kot v konvencionalni reji.20182018-05-09 09:37:32Magistrsko delo/naloga101174sl