<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101172"><dc:title>Pridelek in vsebnost tokoferola v lupini različnih sort solatnih kumar (Cucumis sativus L.), gojenih v poletnem in jesenskem obdobju</dc:title><dc:creator>Kogovšek,	Denis	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacjan Maršić,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vrtnarstvo</dc:subject><dc:subject>kumare</dc:subject><dc:subject>Cucumis sativus</dc:subject><dc:subject>tokoferol</dc:subject><dc:subject>vitamin E</dc:subject><dc:subject>klorofil</dc:subject><dc:subject>karotenoidi</dc:subject><dc:subject>alfa karoten</dc:subject><dc:subject>betakaroten/</dc:subject><dc:description>V diplomski raziskavi nas je zanimalo ali so kumare z gladko lupino bolj kakovostne in imajo manj osemenja ter tanjšo lupino, ki naj bi vsebovala več vitamina E oz. tokoferola, kot klasične kumare z bradavičasto lupino. Zasnovali in izvedli smo 2 poskusa: gojenje kumar v poletnem času in v zgodnje jesenskem času. Zanimalo nas je tudi, ali se vsebnost pigmentov in tokoferola v lupini kumar glede na obdobje gojenja razlikuje. Gojili smo dve sorti solatnih kumar s klasično lupino 'Lanoverde' in 'Jazzer', ter dve sorti z gladko lupino 'Saladin' in 'Sakura'. Posadili smo jih v 4 ponovitvah, v vsaki ponovitvi so bila po 4 obravnavanja (4 sorte) naključno razporejena. Sadike, ki smo jih obravnavali v poletnem obdobju, smo vzgojili v aprilu ter jih 16. maja posadili v gredo rastlinjaka. Pobirali smo tehnološko zrele plodove, jih vsakič prešteli in stehtali. Na naključno izbranem plodu iz posamezne ponovitve smo izmerili: maso ploda, dolžino in širino ploda, debelino mesa, dolžino osemenja, trdoto mesa, barvo lupine, vsebnost suhe snovi in vsebnost skupnih sladkorjev v plodu. Plod in lupino smo zamrznili za kasnejše meritve karotenoidov in tokoferola Sadike za jesensko pridelovalno obdobje smo posadili na isto gredico brez predhodne priprave. Izvedli smo enake meritve pridelka. Z jesensko pridelavo smo zaključili novembra. Največji skupni pridelek poletne in jesenske pridelave, smo izmerili pri sorti 'Sakura' (119 t/ha). Kumare so v poletnem obdobju dosegle pridelke od 60 do 101 t/ha, pridelek v jesenskem času pa je bil veliko nižji (od 9 do 21 t/ha) Večina pigmentov, karotenoidov in tokoferola se nahaja v lupini. V kumarah je največ tokoferol α prisotnega v plodu (od 18,6 do 28,3 µg/100 g SM) in lupini ploda (od 292,3 do 417,4 µg/100 g SM). V poletnem obdobju je bilo povprečno 71 % manj tokoferola α v plodu in 63 % manj v lupini glede na jesensko pridelavo.</dc:description><dc:publisher>[D. Kogovšek]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-05-09 07:45:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101172</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
