<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101170"><dc:title>Morfološke lastnosti in fenotipska variabilnost različnih genotipov sladke koruze (Zea mays L. saccharata Koern.)</dc:title><dc:creator>Bistan Učakar,	Damijana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rozman,	Ludvik	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sladka koruza</dc:subject><dc:subject>populacije</dc:subject><dc:subject>fenotipska variabilnost</dc:subject><dc:subject>mlečna zrelost</dc:subject><dc:description>Namen naloge je bil s poljskim poskusom preučiti 7 različnih genotipov sladke koruze in sicer križancev 'Zarja' in 'Gold Cup' ter 5 populacij sladke koruze 'True Gold Sweet Corn', 'Golden Bantam', 'Ashworth', 'Extrasusser Zuckermais Damaun' in 'Mezdi KS' na pridelek, čas cvetenja in čas mlečne zrelosti storžev, nekaterih lastnosti rastline in storža ter izenačenost posameznih genotipov v preučevanih lastnostih. Poskus je bil izveden na poskusnem polju Biotehniške fakultete v Jabljah pri Trzinu po metodiki naključnega bloka v 2 ponovitvah. V času rastne dobe smo beležili čas cvetenja ter izmerili višine rastlin in višine vrhnjih storžev. Storže smo pobirali v času mlečne zrelosti v 3 rokih. Storže smo prešteli, sveže storže stehtali, izmerili dolžino in premer storžev in prešteli vrste zrnja na storžih ter izračunali povprečne vrednosti, koeficient variacije in variacijsko širino. Glede na čas cvetenja sta bili najzgodnejši sorti 'Ashworth' in 'Zarja', najpoznejši pa 'Gold Cup' in 'True Gold Sweet Corn'. Najzgodnejši sorti glede na čas mlečne zrelosti sta 'Ashworth' in 'Extrasusser Zuckermais Damaun', od 50 % svilanja do pobiranja sta potrebovali 25 oziroma 21 dni; najpoznejši sorti 'True Gold Sweet Corn' in 'Gold Cup' pa 26 oziroma 29 dni. Skupno število dni od polnega cvetenja do pobiranja mlečno zrelih storžev se je gibalo med 12 in 39 dnevi, v odvisnosti od sorte, časa pobiranja in enakomernosti dozorevanja posamezne sorte. Sorta 'Mezdi KS' ima največjo povprečno maso storža, najdaljše in najdebelejše storže, z največjim številom vrst zrnja ter najvišjimi rastlinami. Sorta 'Ashworth' je najzgodnejša sorta, a ima najmanjše vrednosti za maso in dolžino storža ter višino rastline. Sorta 'Zarja' ima za večino lastnosti povprečne vrednosti, a je v vseh lastnostih najbolj izenačena.</dc:description><dc:publisher>[D. Bistan Učakar]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-05-09 07:45:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101170</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
