Odkrivanje in celostna specialno pedagoška diagnostična ocena petletnih otrok z razvojno motnjo koordinacijeTerčon, Jerneja (Avtor) Filipčič, Tjaša (Mentor) Neubauer, David (Komentor) razvojna motnja koordinacijeRazvojna motnja koordinacije (v nadaljevanju RMK) je nevrorazvojna motnja, za katero so značilne težave pri učenju in izvajanju koordiniranih gibalnih spretnosti. Le-te se odražajo kot nerodnost, upočasnjenost in kot nenatančnost pri izvajanju gibalnih aktivnosti. Te težave tudi pomembno in vztrajno vplivajo na aktivnosti v vsakdanjem življenju, na učni uspeh, na predzaposlitvene in zaposlitvene aktivnosti, na prosti čas in igro. Tovrstne težave pri izvedbi določenih gibalnih spretnosti so vseživljenjske in niso progresivne. Simptomi RMK se pojavljajo že v zgodnjem razvojnem obdobju in niso odraz motnje v duševnem razvoju ali motnje vida oz. ne pripadajo nevrološkemu stanju, ki vpliva na gibanje. RMK se pojavlja pri približno 7 % otrok, pri čemer je pogostejša pri dečkih. Pogosteje se pojavlja pri otrocih z nizko porodno težo, pri prezgodaj rojenih otrocih, pri otrocih z motnjami pozornosti, z motnjami avtističnega spektra ali z govorno-jezikovnimi težavami. Otroci z RMK so prepogosto odkriti šele v šolskem obdobju. Glavni namen naše kvantitativno-kvalitativne raziskave je bil odkrivanje in oblikovanje celostne specialnopedagoške diagnostične ocene otrok z RMK pred vstopom v šolo. V prvem delu raziskave je bil izveden presejalni postopek z uporabo 3 preizkusov (ABC gibanja, Test vidno-motorične integracije in Vprašalnik razvojne motnje koordinacije), v katerega je bilo vključenih 196 petletnih otrok iz ljubljanskih javnih vrtcev. V našem vzorcu je bilo 6.6% otrok s kliničnimi znaki RMK, od tega 1.5% otrok s težjo obliko motoričnih težav v smeri RMK. Razmerje med spoloma je bilo 1.6:1 v prid dečkov, znotraj skupine otrok z mejno obliko RMK pa je bilo razmerje enakovredno med spoloma. Rezultati otrok z RMK so se statistično pomembno razlikovali od rezultatov otrok brez RMK pri vseh treh preizkusih in v okviru posameznih delov danih preizkusov. V drugem, kvalitativnem delu raziskave so bile opravljene študije 5 primerov dečkov s kliničnimi znaki RMK, ki so temeljile na celostnem diagnostičnem ocenjevanju s pomočjo uveljavljenih diagnostičnih preizkusov, na intervjujih s starši in s strokovnimi delavci vrtcev, na opazovanju in ocenjevanju otrokovih spretnosti pri vsakodnevnih aktivnostih in na ocenjevanju otrokovih dosežkov na posameznih razvojnih področjih. Rezultati so pokazali, da z vidika socialnih dejavnikov pri obravnavanih otrocih z RMK ni bilo posebnosti, razvojni dejavniki pa so pokazali različne rizične dejavnike v zgodnjem otroštvu. Obravnavani otroci so po pričakovanju imeli težave pri grobi motoriki, motoričnem planiranju, stranskosti, fini motoriki, zaznavanju in pri vsakodnevnih aktivnostih (počasnost, težave pri oblačenju in obuvanju, hranjenju, pri osebni negi in posebnosti pri igri). Posamezni otroci so imeli nekaj težav na področju komunikacije, govora in jezika ter na socialno-čustvenem področju. Nekateri so imeli tudi težave z motivacijo ter z odkrenljivo pozornostjo. Njihova močna področja so bila na govorno-jezikovnem področju ter z vidika spoznavnih sposobnosti. Na podlagi naših ugotovitev smo oblikovali dvostopenjski model odkrivanja in celostne specialnopedagoške diagnostične ocene petletnih otrok z RMK. V končnem modelu sta v presejalni postopek vključena le ABC gibanja in Vprašalnika razvojne motnje koordinacije, širok nabor drugih diagnostičnih preizkusov, opazovanje in pridobivanje informacij s strani staršev in strokovnih delavcev vrtca pa zajemajo celostno diagnostično oceno. Pri celostni diagnostični oceni predlagamo razširitev tima, torej bolj interdisciplinarni pristop. V raziskavi smo na koncu izpostavili raznolikost pojava RMK, pomen ocenjevanja tako močnih kot šibkih področij, slabši uvid otrokovega okolja v njegove razvojne zmožnosti ter tudi nekatere druge pomembne in še ne raziskane vidike RMK, kot so večja pojavnost deklic od pričakovanega v skupini otrok z mejno obliko RMK, izjemne psihometrične lastnosti Vprašalnika razvojne motnje koordinacije, ki je izpolnjen s strani vzgojiteljev, in pomembno vlogo ocenjevanja močnih področij pri otrocih z RMK.20182018-05-08 03:52:21Doktorsko delo/naloga101161sl