Uporaba metode sledenja delcev za modeliranje transporta in odmiranja Escherichie coli v morjuLešek, Anja (Avtor) Žagar, Dušan (Mentor) modeliranjeE. coliMancinijeva enačbarazpadna enačba prvega redatransportstarostaktivnostodmiranjeokoljski dejavnikiKoprski zalivObravnavamo modeliranje transporta in odmiranja bakterije Escherichia coli v morju. Iz merjenih ekstrapoliranih podatkov o slanosti in temperaturi vode, skupaj s podatkom o povprečnem dnevnem sončnem sevanju in motnosti vode, smo po Mancinijevi enačbi izračunali koeficient umrljivosti bakterije E. coli za vsako celico računskega območja, ki zavzema del Koprskega zaliva. S podatki o hidrodinamiki zaliva in z različnimi lastnostmi delcev (bakterij) smo z modificiranim modelom Nafta3D opravili oseminštirideseturno simulacijo hipnega in kontinuirnega izpusta delcev iz enega izvora in analizirali lokacije dveh vrst delcev – prostih bakterij (ECF) in bakterij, pričvrščenih na suspendirane delce (ECA). Nato smo z novim modelom odmiranja bakterije E. coli pri obeh tipih izpusta z razpadno enačbo prvega reda analizirali aktivnost delcev ECA in ECF, ki se je postopoma zmanjševala zaradi dejavnikov okolja, ki smo jih s koeficientom umrljivosti pripisali vsaki celici računskega območja. Ugotovili smo, da ECA v oseminštiridesetih urah potone skoraj na dno in večinoma ne zapusti drugega bazena Luke Koper. Čas, ko odmre 90% bakterij (T90) je pri kontinuirnem izpustu večji od 48 h, pri hipnem pa znaša približno 48 ur. ECF se v višjih slojih hitreje premikajo proti izhodu drugega bazena Luke Koper, kjer bazen zapustijo. Lebdijo višje v vodnem stolpcu, zato je zaradi dejavnikov okolja T90 pri hipnem izpustu enak 6 ur, pri kontinuirnem pa 10 ur.20182018-04-27 07:45:28Magistrsko delo/naloga101131sl