<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=101101"><dc:title>Preživljanje partnerja po prenehanju partnerske skupnosti</dc:title><dc:creator>Šeme,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novak,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>preživljanje</dc:subject><dc:subject>nepreskrbljeni zakonec</dc:subject><dc:subject>partnerja</dc:subject><dc:subject>razveza zakonske zveze</dc:subject><dc:subject>simbolična preživnina</dc:subject><dc:description>Preživnina je, denarni znesek, ki ga je ena oseba po zakonu dolžna plačati drugi osebi, z namenom, da ji pomaga in omogoči preživeti, saj tega sama ne zmore. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da pravica do preživnine pripada nepreskrbljenemu zakoncu, ki brez svoje krivde ni zaposlen. Preživnina se lahko zahteva že med trajanjem zakonske zveze, v samem postopku za razvezo zakonske zveze ali pa s posebno tožbo še eno leto po pravnomočnosti razveze zakonske zveze oziroma po razpadu življenjske skupnosti med zakoncema. Preživnina se določi le na zahtevo upravičenca. Pri določitvi višine preživnine se upoštevajo potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca. V praksi se preživnina določi v denarnem znesku in za naprej. Zakonca lahko skleneta sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Sodišče lahko prisodi preživnino tudi samo za določen čas, dokler se upravičenec ne vživi v nov položaj in si uredi razmere. Sodna praksa je razvila institut simbolične preživnine, ki se prisodi zakoncu, ki je ob razvezi preskrbljen, vendar se pričakuje, da bo njegova socialna varnost v prihodnosti ogrožena zaradi določenih okoliščin. Tako upravičenec kot zavezanec lahko zahtevata zvišanje, znižanje ali odpravo preživnine zaradi spremenjenih razmer. Preživnina preneha, če upravičenec pridobi zadostna sredstva za preživljanje, če sklene novo zakonsko zvezo ali če živi v zunajzakonski skupnosti. Pravica do preživljanja je izvršilnopravno in kazenskopravno varovana, upoštevana tudi na dednopravnem področju in v mednarodnem zasebnem pravu. Zakonska ureditev pravice razvezanega zakonca do preživnine velja za vse oblike življenjske skupnosti, katere lahko osnujeta dva posameznika (zunajzakonska skupnost, (ne)sklenjena partnerska zveza).</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-04-26 07:45:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>101101</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
