<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=100953"><dc:title>Razumevanje agregatnih stanj in prehodov med njimi pri učencih, dijakih in študentih</dc:title><dc:creator>Bahor,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Glažar,	Saša A.	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>agregatna stanja vode</dc:subject><dc:subject>makroskopska raven</dc:subject><dc:subject>submikroskopska raven</dc:subject><dc:subject>prehodi med agregatnimi stanji vode</dc:subject><dc:subject>napačna razumevanja</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V magistrskem delu je predstavljena raziskava o razumevanju agregatnih stanj vode in prehodov med njimi učencev sedmega razreda, dijakov prvih letnikov gimnazije in študentov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. V teoretičnem delu sta opisana trojna narava kemijskih pojmov in učenje kemije na treh ravneh kemijskega pojma, kjer sta predstavljena primer rastočega trikotnika in model dvigajoče se ledene gore. V nadaljevanju teoretičnega dela sta opisana procesiranje informacij in pomen vizualizacije pri tem. Predstavljena je uporaba očesnega sledilca pri spremljanju kognitivnih procesov pri naravoslovnem izobraževanju. Podane so raziskave na področju napačnih razumevanj agregatnih stanj in prehodov med njimi.
Glavni namen magistrskega dela je bil ugotoviti razumevanje kemijskih pojmov, povezanih z agregatnimi stanji vode, na makroskopski in submikroskopski ravni, prehodov med agregatnimi stanji na submikroskopski ravni ter primerjati rezultate reševanja izbranih avtentično zasnovanih nalog učencev sedmega razreda osnovne šole, dijakov prvega letnika gimnazije in študentov kemije z vezavami Pedagoške fakultete. V raziskavi je sodelovalo 31 učencev, 29 dijakov in 20 študentov. Rezultati analize reševanja avtentičnih nalog so interpretirani z meritvami, dobljenimi z očesnim sledilcem, s katerim se lahko spremljajo kognitivni procesi pri reševanju. 
Vsi testiranci so pravilno prepoznali submikroskopske predstavitve trdnega, tekočega in plinastega agregatnega stanja na ravni delcev. Težave pa so imeli pri utemeljevanju svoje izbire. Iz rezultatov raziskave je mogoče sklepati o napačnih razumevanjih pri razlagi makroskopskih ugotovitev na submikroskopski ravni. Testiranci so imeli tudi težave pri razumevanju prehodov med agregatnimi stanji pri procesu nastajanja slane, saj jih je manj kot polovica podala pravilen odgovor. Rezultati očesnega sledilca so pokazali, da so uspešnejši učenci, dijaki in študenti imeli daljši povprečni skupni čas in večje povprečno število fiksacij na 3D-animaciji nastajanja slane kot na slikah kot pa neuspešni. Rezultate raziskave lahko povežemo z ugotovitvami drugih raziskav, ki so pokazale podobna napačna razumevanja. Ugotovitve raziskave lahko vplivajo na pristope pri poučevanju, s katerimi je mogoče preprečiti in odpraviti napačna razumevanja.</dc:description><dc:publisher>[M. Bahor]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-04-26 04:08:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100953</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
