<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=100932"><dc:title>Kompenzacija jalove moči večjega industrijskega odjemalca in njen vpliv na napetost v prenosnem omrežju</dc:title><dc:creator>CIGLAR,	ROK	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Blažič,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pretoki moči</dc:subject><dc:subject>jalova moč</dc:subject><dc:subject>kompenzacija jalove moči</dc:subject><dc:subject>napetostna stabilnost</dc:subject><dc:subject>regulacija napetosti</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu ki je pred vami, je temelj obravnave vpliv pretokov moči na napetosti v omrežju. Predvsem nas bo zanimal vpliv pretoka jalove energije, ter na kakšen način in v kakšni meri lahko s spremembo slednje vplivamo na napetost. Vse skupaj bo predstavljeno na realnem primeru Slovenskega omrežja, natančneje na 110kV visokonapetostnem omrežju Pomurske zanke. Problem s katerim se soočamo in je  v tem delu še posebej izrazit so visoke napetosti, kadar je potrošnja električne energije nizka. Tukaj kot rešitev nastopi največji porabnik električne energije v Sloveniji podjetje Talum d.d., kateri s spremembo obratovalnega stanja kompenzacijskih naprav znižuje napetosti celotne Pomurske zanke in s tem vzdržuje napetosti znotraj normalnih meja. Namen naloge je torej ugotoviti, kako Talum vpliva na napetosti v Pomurski zanki, oziroma kakšne so številčne vrednosti sprememb napetosti, zaradi preklopov kompenzacijskih naprav. 
Začetni del naloge zajema osnovne relacije med elektrotehničnimi veličinami, katerih razumevanje je potrebno če želimo razumeti vpliv pretokov moči na napetost oziroma napetostno stabilnost. Na slednjem poglavju je narejen večji poudarek, kjer so s pomočjo enostavnega modela omrežja izpeljane enačbe, na podlagi katerih so nato izrisani grafi in krivulje za lažjo predstavo obravnavanega problema. Prav tako je na kratko predstavljena tudi kompenzacija jalove energije, kjer je pokazano na kakšen način lahko vplivamo na pretok jalove energije in kakšne so posledice vpliva.
V nadaljevanju je podrobneje predstavljeno električno omrežje Talum, kjer je opisano od kod se omrežje napaja, ter kako je omrežje Talum razdeljeno. Na podlagi te delitve je nato opravljen podroben tehnični opis transformatorjev ter kompenzacijskih naprav. Prav tako so v sklopu tega poglavja predstavljeni podatki o odjemu električne energije podjetja za leto 2014, kjer so ponovno glede na delitev omrežja predstavljeni posamezni pretoki delovne in jalove energije, ter na koncu še skupni odjem. 
Podobno kot v prejšnjem poglavju je opravljen tudi opis kako je sestavljena Pomurska zanka, v katerem je opisano katere razdelilne transformatorske postaje (RTP) vse nastopajo, kakšne so povezave med njimi, ter kateri vodi so na višjih napetostnih nivojih kot je naš opazovan, saj je na podlagi opisanega omrežja tudi sestavljen simulacijski model. Prav tako je na tem mestu predstavljeno kako sem na podlagi pretokov energij za leto 2014 prišel do moči, katere sem kasneje uporabil v simulaciji in izračunih. Na podlagi opisa uporabljenih elementov omrežja in moči je nato prikazana primerjava rezultatov simulacijskega modela in meritev, tako moči kot napetosti, s čim sem lahko potrdil da je omrežje pravilno zmodelirano in pravilno umerjeno. Sledi predstavitev napetosti vseh RTP-jev, kjer je pokazano katere so najvišje napetosti ki se pojavljajo v omrežju, in koliko je procentualno takih, ki se nevarno približujejo zgornji napetostni meji. Na tem mestu sem nato določil točke napetosti v Talumu, pri katerih sem nato v simulaciji postopoma izklapljal kompenzacijo po stopnjah, in opazoval kako se spreminja napetost po vsem RTP-jih v Pomurski zanki.
Sledi predstavitev rezultatov simulacije, kjer so rezultati podani za posamezno RTP v obliki stolpičnih diagramov, prav tako pa so rezultati podani v obliki tabele, v kateri je prav tako za vsak RTP podana začetna napetost, in nato v skladu z izklopom kompenzacije padec napetosti, kateri je podan tako v števčni vrednosti, kakor tudi procentualni. Za občutek je podana tudi maksimalna razlika napetosti, to pomeni razlika med začetno napetostjo, ko je bila vklopljena celotna kompenzacija in  končno napetostjo, ko so bile iz obratovanja izvzete vse stopnje kompenzacije.
Kot zaključek je podan še ekonomski vidik regulacije napetosti, kjer je na podlagi dogovorjenih cen za leto 2014 izračunano, koliko bi podjetje Talum lahko zaslužilo, če bi bile podpisane pogodbe in dogovori, ki veljajo vse od leta 2016.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-04-24 14:00:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100932</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
