Zdrav življenjski slog v času nosečnostiBagari, Mojca (Avtor) Mivšek, Ana Polona (Mentor) zdrav življenjski slognosečnosttelesna vadbaprehranakajenjealkoholUvod: Zdrav življenjski slog je opredeljen kot način življenja, ki zmanjšuje tveganje za resnejše obolenje ali zgodnjo smrt. Prav tako gre za način življenja, ki ob sprejetju zdravih navad posreduje pozitiven vzorec obnašanja celotni družini in skupnosti. V nadaljevanju smo želeli raziskati štiri najpogostejše elemente zdravega življenjskega sloga v nosečnosti, in sicer telesno dejavnost, prehrano, izogibanje kajenju in alkoholu. Gre za najbolj poznane elemente zdravega življenjskega sloga, na katere lahko nosečnice vplivajo same. Namen: Namen diplomskega dela je proučiti življenjski slog nosečnic ter ugotoviti, koliko posameznic upošteva načela zdravega življenjskega sloga v nosečnosti. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Uporabljen raziskovalni instrument je bil spletni anketni vprašalnik. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 240 žensk, ki so ali so bile vsaj enkrat noseče. Od tega je bilo največ anketirank, ki so bile prvorodke, z doseženo strokovno ali srednjo izobrazbo, zaposlene ter stare med 21 in 35 let. Večina anketirank je bila v nosečnosti telesno dejavnih, kot najpogostejšo obliko telesne dejavnosti so izpostavile hojo. Telesno nedejavnim nosečnicam je bila telesna dejavnost najpogosteje odsvetovana s strani ginekologa. Več kot 90 % anketirank se je v času nosečnosti prehranjevalo z mešano hrano, izogibale so se uživanju živil, ki predstavljajo tveganje za zdravje, med prehranskimi dopolnili pa so najpogosteje posegale po folni kislini. Prevladovale so nekadilke, nekaj manj kot polovica pa jih je kljub temu bilo izpostavljenih pasivnemu kajenju. V večini primerov pitje alkoholnih pijač v nosečnosti ni bilo prisotno. Razprava in sklep: Rezultati raziskave so pokazali, da načela zdravega življenjskega sloga pogosteje upoštevajo mnogorodke, starejše nosečnice ter tiste, ki so zaposlene in imajo doseženo višjo stopnjo izobrazbe. Kljub pozitivnim rezultatom je potreben večji poudarek na promociji telesne dejavnosti in ozaveščanju o škodljivosti pasivnega kajenja. Nosečnicam in njihovim partnerjem je potrebno nameniti več pozornosti v šolah za starše in ginekoloških ambulantah, saj lahko z ustreznim pristopom pomembno vplivamo na izboljšanje načina življenja posamezne nosečnice.20182018-04-24 07:46:16Diplomsko delo/naloga100930sl