Razvoj medicinske prakse v Kopru ter zdravniki in kirurgi v Kopru od renesanse do začetka zatona Beneške republikePeternelj Uran, Lejla (Avtor) Zupanič Slavec, Zvonka (Mentor) KoperIustinopolisbeneška republikazgodovina zdravstvazdravnikikirurgibrivciepidemije14. do 17. stoletjeNamen dela je bil na osnovi znanstvene analize prikazati razvoj medicinske misli in prakse ter delo zdravnikov in kirurgov v slovenski Istri pod beneško oblastjo na modelu otoškega mesta Koper od kasnega srednjega veka do začetka 18. stoletja oz. do začetka zatona beneške republike. Utemeljitev, cilji, hipoteze. Koper je s svojo večstoletno pripadnostjo beneški republiki imel podoben zdravstveni razvoj kot bližnje Benetke. Zaradi bližine najpomembnejših univerzitetnih mest so zdravniki in kirurgi, ki so delovali v Kopru, prihajali z najsodobnejšim medicinskim znanjem tedanjega časa. Z njim so uvajali nove pristope k higieni, komunalni ureditvi mesta in javnemu zdravstvu. Prispevek v Kopru delujočih zdravnikov in kirurgov k razvoju javnega zdravstva otoškega mesta Koper v tem obdobju je bil večji od doslej znanega. Zasnova raziskave, metode dela. Raziskava je trajala več let in je potekala v zaporednih korakih. Obsežnemu zbiranju in branju objavljenih starih in novih gradiv v mednarodnih in domačih arhivih in knjižnicah o prijavljeni temi je sledilo zbiranje izvirnega arhivskega gradiva za to področje, prevajanje iz starih jezikov (latinščine, italijanščine, hrvaščine) v slovenščino, enotno terminološko poimenovanje strokovnih vsebin, kritična presoja pristnosti in zanesljivosti gradiv ter primerjava objavljenih in izvirnih gradiv, njihova vsebinska in komparativna analiza ter zgodovinskomedicinska interpretacija v obravnavanem času in prostoru. Za predstavitev novih spoznanj so bile uporabljene kvalitativne historiografske znanstvene metode dela. Rezultati in sklepi. Znanstveno delo je prineslo nova spoznavanja o razvoju zdravstva in zdravništva na Koprskem ter njegovi pomembni vlogi v Istri v obdobju beneške vladavine skozi zgodovinski, epidemiološki in javnozdravstveni vidik obravnavane dobe. Obsežno in razpršeno gradivo je zbrano in analizirano, rezultati pa potrjujejo delovni hipotezi. Številni do sedaj znani podatki o obravnavani temi so potrjeni, nekateri dopolnjeni oz. korigirani, nekateri zgodovinskomedicinsko reinterpretirani, nekateri pa prvič predstavljeni javnosti. Delo je zaokrožena celota, ki postavlja smernice za nadaljnje interdisciplinarno raziskovanje.20182018-04-22 07:15:08Doktorsko delo/naloga100923sl