Samostojni zapisovalnik temperature s termočleniŠTRANCAR, MATJAŽ (Avtor) Jankovec, Marko (Mentor) termočlenzapisovalnik temperaturemikrokrmilnikCilj magistrskega dela je izdelati samostojno napravo za meritev temperature z osmimi termočleni. Ta naprava nam lahko služi pri analizi segrevanja testnih vezji v delovanju in nam tako poda informacijo ali se analizirani deli vezja oziroma komponente na vezju segrevajo še znotraj dopustnega temperaturnega območja. Izdelana naprava je prenosljiva, saj je baterijsko napajana, lahko se pa tudi napaja prek priključka mikro USB, preko katerega je mogoče tudi polnjenje baterije. Ima osem priključkov za termočlene in režo za pomnilniško kartico mikro SD na kateri lahko uporabnik nastavi želeno konfiguracijo delovanja naprave. Meritve lahko prožimo bodisi s pritiskom na ustrezno tipko ali pa s pravokotnim signalom na priključku BNC naše naprave ter izpisujemo na zaslonu OLED in v datoteko na pomnilniški kartici. Ker so termočleni naprave, katerih izhod je zelo majhen signal je bil največji izziv načrtovanje analognega dela vezja, ki skrbi za ojačenje tega signala. Dodaten izziv pa nam je predstavljala sama postavitev temperaturnega senzorja, ki meri temperaturo hladnega spoja. Želeno merilno območje naše naprave je od –40 °C do 200 °C. Še dopustno je odstopanje meritev v obsegu ±1 °C. Z meritvijo v temperaturni komori smo pridobili rezultate odstopanja izmerjene temperature od dejanske vrednosti, izmerjene z umerjeno napravo za meritev temperature. Meritve čez celo temperaturno območje na dveh izbranih termočlenih naše naprave so podane v grafu. Iz katerega je razvidno, da izmerjena temperatura najmanj odstopa na termočlenu TC3 pri temperaturi 90 °C, kjer je odstopanje 0,01 °C. Najbolj pa odstopa na termočlenu TC5, pri temperaturi –45 °C, kjer je odstopanje od dejanske vrednosti 1,12 °C. K merilni napaki prispeva več izvorov, zato napako delimo na absolutno, ki se nanaša na celotno merilno območje in relativno napako, ki se nanaša na izmerjeno temperaturo. K vsaki napaki se prišteje še napaka zaradi temperaturnega koeficienta, ki je pogojena s temperaturo naše merilne naprave. Z upoštevanjem vseh lahko merilno negotovost podamo v enačbi (8.11). Z izračunom (8.13), kjer vzamemo za primer meritev temperature –40 °C in najslabšo možno temperaturo okolice pa pokažemo, da bi bila merilna negotovost naše naprave v tem primeru ±1,79 °C.20182018-04-20 14:25:03Magistrsko delo/naloga100912sl