<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=100904"><dc:title>Med besedilom in vizualno podprto pripovedjo</dc:title><dc:creator>Bahorič,	Sabina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Saksida,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mediji</dc:subject><dc:subject>animirani filmi</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Namen magistrske naloge je v teoretičnem delu podrobneje opredeliti pravljice in njihovo zgodovino, predstaviti njihov pomen in vpliv na otroke in na njihovo domišljijo. Dodali smo tudi poglavje o branju, kjer pišemo o vzgajanju bralcev, bralnem razvoju ter o pomenu branja. Velik del je namenjen tudi risankam oziroma animiranim filmom, ki smo jih opredelili in predstavili njihovo zgodovino. Pisali smo o tem, kakšno vlogo imajo v vzgojno-izobraževalnem sistemu, kako se spreminja književnost v času prevlade medijev ter kakšne in katere sploh so animacijske tehnike. Na koncu smo se dotaknili tudi učnega načrta za slovenščino ter učnih pristopov, ki jih kot učitelji lahko uporabimo pri obravnavi pravljic pri pouku.
V raziskovalnem delu je bil naš namen izvedeti, kakšen odnos imajo učenci tretjega razreda do branja in gledanja risank, zanimalo nas je, če risanke zavirajo njihove domišljijske predstave ter ali se pojavljajo vsebinske razlike med obravnavano pravljico iz literarnega besedila in njeno vizualno podprto pripovedjo. Skupaj z učenci smo izdelali tudi odlomek risanke iz pravljice, ki smo jo obravnavali. Pri raziskavi je sodelovalo 26 učencev 3. d oddelka Osnovne šole Vič: 14 učencev in 12 učenk. Anketni vprašalnik smo analizirali z računalniškim programom SPSS, rezultate o domišljijskih predstavah smo pridobili s primerjanjem  ilustracij učencev, animirani film pa smo uredili s pomočjo programa Filmora.
Ugotovili smo, da učenci v povprečju doma berejo večkrat na teden, risanke pa gledajo vsak dan, da je bilo posledično od šestindvajsetih učencev triindvajset takšnih, ki si raje ogledajo risanko, namesto da poslušajo literarno besedilo, ter da si je od vseh anketiranih le eden znal predstavljati, kako se izdela animirani film. Prav tako smo ugotovili, da risanke zavirajo razvoj domišljijskih predstav učencev.</dc:description><dc:publisher>[S. Bahorič]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-04-20 03:41:53</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100904</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
