<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=100898"><dc:title>Neizvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v Rusiji in Združenem kraljestvu</dc:title><dc:creator>Končan,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ribičič,	Ciril	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Evropsko sodišče za človekove pravice</dc:subject><dc:subject>Rusija</dc:subject><dc:subject>Združeno kraljestvo</dc:subject><dc:subject>neizvrševanje sodb</dc:subject><dc:subject>Zvezni ustavni zakon št. 7-FKZ</dc:subject><dc:subject>načelo parlamentarne suverenosti</dc:subject><dc:subject>Ustavno sodišče Ruske federacije</dc:subject><dc:subject>Human Rights Act 1998</dc:subject><dc:subject>Representation of the People Act 1983.</dc:subject><dc:description>Sodba ESČP mora biti ustrezno implementirana na nacionalni ravni, zato bodo uporabljeni nadzorstveni mehanizmi Sveta Evrope. Ko ESČP izda zoper državo obsodilno sodbo, je posredovana Odboru ministrov, ki mu je na podlagi EKČP zaupana naloga nadzora nad izvršitvijo dokončne sodbe. Odbor ministrov ugotavlja v običajnem ali v razširjenem postopku, ali je država sprejela vse potrebne ukrepe za izvršitev naloženih obveznosti iz pravnomočne sodbe. Če je država izpolnila vse obveznosti iz sodbe, Odbor ministrov sprejme resolucijo, s katero konča nadzor. Združeno kraljestvo in Rusija sta državi, ki v zadnjih letih močno kljubujeta avtoriteti ESČP in zavračata izvršitev nekaterih sodb tega sodišča. V Rusiji so sprejeli sporni Zvezni ustavni zakon z dne 14. 12. 2015 št. 7-FKZ, ki je omogočil Ustavnemu sodišču Ruske federacije, da presoja skladnost sodb ESČP z Ustavo Ruske federacije. V primeru ugotovitve neskladnosti lahko Ustavno sodišče prepreči izvršitev sodbe ESČP. V Združenem kraljestvu že več let kljubujejo sodbi v zadevi Hirst proti ZK, tako da zavlačujejo s sprejemom zakonodajnih sprememb, ki jih je zahtevalo ESČP. Neizvrševanje sodb ima v obeh državah skupno točko – obe sta namreč ogrozili učinkovitost izvrševanja sodb ESČP ravno zaradi volilne pravice zapornikov. Kljubovanje ESČP je v Združenem kraljestvu ostalo na politični ravni, medtem ko je šla Rusija po drugačni poti, saj je sprejela zakonodajne spremembe prav z namenom, da ne bo izvrševala protiustavnih sodb ESČP. V Rusiji ne gre samo za razpravo o razmerju med strasbourškim sodiščem in domačimi sodišči tako kot v Združenem kraljestvu, ampak za kljubovanje države odločitvam v celoti, kar je zaskrbljujoče. Če hočejo ohraniti učinkovit sistem varstva človekovih pravic, si morajo Svet Evrope in njegove članice odločneje prizadevati za dosledno uresničevanje sodb ESČP.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2018-04-19 11:15:58</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100898</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
