Sinteza, sestava in obstojnost antocianinov v plodovih različnih vrst jagodičjaZorenč, Zala (Avtor) Mikulič Petkovšek, Maja (Mentor) Veberič, Robert (Komentor) jagodičjeprimarni metabolitisekundarni metabolitibarvageniencimiflavonoidna potV nalogi smo podrobno proučili primarne in sekundarne metabolite v plodovih različnih vrst jagodičja (Ribes rubrum L., Rubus idaeus L., Vaccinium corymbosum L. in V. myrtillus L.). Zanimalo nas je, kako raven izražanja regulatornih in strukturnih genov v povezavi z aktivnostjo encimov fenilpropanoidne/flavonoidne poti ter fenolna sestava vplivajo na različno obarvanost plodov iste vrste jagodičja. Raziskave so vključevale analizo metabolitov z metodama HPLC in HPLC-MS, izražanje genov z metodo RT-qPCR ter analizo encimske aktivnosti s pomočjo radiografskega skeniranja TLC. Na primeru belo in modro obarvanih plodov borovnice (Vaccinium myrtillus L.) in različno obarvanih sort rdečega ribeza (Ribes rubrum L.) smo ugotovili, da je vsebnost fenolnih snovi, predvsem antocianinov značilno vplivala na izraženost barve plodov, medtem ko se njihova sestava med različno obarvanimi plodovi iste vrste ni bistveno razlikovala. Precej manjša akumulacija antocianinov pri belih v primerjavi z modro obarvanimi plodovi borovnice je bila posledica nizkega izražanja genov flavonoid 3-O-glukoziltransferaze (FGT) in antocianidin sintaze (ANS) ter znižanega izražanja in aktivnosti encima flavanon 3-hidroksilaze (FHT). Manjša akumulacija skupnih fenolnih snovi v beli borovnici bi lahko bila posledica do sedaj manj poznanega dodatnega zgodnjega zmanjšanja aktivnosti encimov sintezne poti, med fenilalanin amonijak liazo (PAL) in halkon sintazo (CHS), kar bi lahko pojasnilo tudi relativno večjo vsebnost derivatov hidroksicimetnih kislin. Podobno je imela roza obarvana sorta rdečega ribeza 'Pink Champagne', v primerjavi z rdeče obarvano sorto 'Jonkheer van Tets', manjšo aktivnost encimov halkon sintaze/izomeraze (CHS/CHI), FHT in dihidroflavonol 4-reduktaze (DFR) ter znižano izražanje gena ANS, medtem ko encima FHT in DFR v sorti 'Zitavia' (beli plodovi) nista bila aktivna. Ugotovili smo, da so se vsebnosti tako primarnih kot sekundarnih metabolitov med zorenjem plodov rdečega ribeza spreminjale, kar je bilo v skladu z razlikami v aktivnosti glavnih encimov flavonoidne poti. Prav tako smo ugotovili, da smo s toplotno obdelavo vplivali na vsebnost fenolnih snovi v kaši iz ameriške borovnice (Vaccinium corymbosum L.). Višje temperature so povzročile zmanjšanje zlasti vsebnosti skupnih antocianinov. S tehnološkim ukrepom prikrajšanja enoletnih poganjkov pri dvakrat rodni malini (Rubus idaeus L.) smo vplivali na zakasnitev zorenja plodov, vendar enotnega vpliva na vsebnost antocianinov in drugih fenolnih spojin nismo potrdili.[Z. Zorenč]20182018-04-19 07:45:02Doktorsko delo/naloga100877sl