<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=100874"><dc:title>Plesne dejavnosti in dinamika v skupini predšolskih otrok</dc:title><dc:creator>Slevc,	Marija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Geršak,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gibanje</dc:subject><dc:subject>povezovanje</dc:subject><dc:subject>gibalno-plesne dejavnosti</dc:subject><dc:subject>vrtec</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Ples je sredstvo, s katerim otrok razvija svoj gibalni, intelektualni, socialni in čustveni razvoj, ter preko raznolikih tovrstnih izkušenj osebnostno raste, krepi pozitivno samopodobo, medsebojne odnose in ob tem doživlja tudi veselje. Skozi ples otrok velikokrat lažje komunicira z okoljem, saj preko giba bolj sproščeno izraža svoje misli, hotenja, čustva in tako kaže odnos do sebe kot tudi do drugih. Z gibanjem se sprošča napetost, ki jo ustvarja zunanje okolje, različni pritiski, zato se moramo zavedati, da potrebujejo otroci čim več spodbud za aktivno ali umirjeno gibanje, s katerim lahko dosežejo umiritev oziroma telesno in duševno sprostitev.  
V moji diplomski nalogi Plesne dejavnosti in dinamika v skupini predšolskih otrok, so opisane načrtovane gibalno-plesne dejavnosti, preko katerih sem želela ustvariti sproščeno in prijetno vzdušje, otroke zbližati med seboj ter jim omogočiti čim lažji prehod v novo okolje z novimi vrstniki. S pomočjo plesa sem želela vzpostaviti prijetne medsebojne odnose (tako med otroki kot tudi med seboj in otroki), doseči sproščenost zadržanih otrok in v njih spodbuditi veselje in zanimanje do pripravljenih dejavnosti. Poleg skupnih plesov me je zanimal tudi vpliv gibalnega ustvarjanja v manjših skupinah otrok in sprememba dinamike pred in po izvajanju plesnih dejavnosti. 
V teoretičnem delu sem se najprej usmerila k značilnostim plesne vzgoje, nadaljevala pa z razvojnimi značilnostmi otrok, kjer sem se podrobneje posvetila čustveno-socialnemu razvoju. Nato sem predstavila sprostitveni učinek gibanja z opisom dejavnega in malo obširneje tudi umirjajočega sproščanja. V zaključnem delu teoretičnega dela sem se dotaknila še skupinske dinamike in socializacije v skupini predšolskih otrok ter gibalnega ustvarjanja v manjših skupinah. 
V empiričnem delu diplomske naloge sem predstavila petnajst dejavnosti, ki sem jih izvajala v skupini otrok, ki je bila septembra 2017 združena iz dveh različnih vrtčevskih skupin. Vsaka dejavnost je predstavljena s pripravo in analizo ter obogatena s fotografijami otrok med izvajanjem različnih gibalno-plesnih izzivov. Moj projekt v vrtcu se je izkazal kot izjemno dobrodošel, otroci so se nanj pozitivno odzvali, saj je bilo vzdušje ob dejavnostih prijetno in sproščeno, kar se je čutilo tudi v vedno večji medsebojni povezanosti posameznih otrok med seboj in pri celotni skupinski dinamiki.</dc:description><dc:publisher>[M. Slevc]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-04-19 03:32:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100874</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
