<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=100835"><dc:title>Psihološka priprava v konjeništvu</dc:title><dc:creator>Žilnik,	Saša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kajtna,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>psihološka priprava</dc:subject><dc:subject>konjeništvo</dc:subject><dc:subject>jahanje</dc:subject><dc:subject>psihologija športa</dc:subject><dc:description>Psihološka priprava predstavlja pomemben del priprave športnika na doseganje uspešnih rezultatov na tekmovanjih, vendar je pogosto premalo poudarjena. Konjeniški šport poteka individualno, vendar med tekmo ne nastopa posameznik sam, ampak s konjem, živaljo s svojo glavo in mislimi. Jahači se morajo zavedati, da se njihovo psihično stanje projicira tudi na konja, ki je občutljiv na dražljaje, ki jih oddaja človek in okolica. Tekmovalci konjeniškega športa morajo znati obvladovati svoja čustva in počutje, pri čemer jim najbolje pomaga sodelovanje s športnim psihologom. Trenerji in tekmovalci se morajo zavedati, da je za uspeh poleg fizične priprave, pomembna tudi psihična.
V diplomskem delu smo raziskovali psihološko pripravo jahačev v konjeniškem športu. Namen dela je bil ugotoviti poznavanje in odnos do športne psihologije ter uporaba psihološke priprave med jahači, ki predstavlja pomemben sestavni del trenažnega procesa. Zanimalo nas je predvsem, katere psihološke tehnike in metode poznajo ter tudi uporabljajo tekmovalci preskakovanja ovir s konji in v dresurnem jahanju. Podobne raziskave na področju konjeništva še ni bilo narejene, do sedaj so bile proučevane samo psihološke priprave v drugih športih. 
Podatke za raziskavo smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, razdeljenega 40 aktivnim tekmovalcem v konjeništvu iz različnih slovenskih klubov. Odgovarjali so na vprašanja s področja športne psihologije in psihološke priprave v svojem športnem udejstvovanju. Rezultati študije so bili nato analizirani v programu SPSS, ugotovili pa smo, da ni razlik v psihološki pripravi glede na spol tekmovalca. Prav tako lahko sklepamo, da v konjeništvu ni dobrega poznavanja športne psihologije. Na podlagi teh rezultatov smo potrdili prvo in drugo hipotezo. Opaziti je, da večina anketiranih tekmovalcev še ni sodelovala s športnim psihologom ter pred tekmovalnim nastopom ne opravi posebnega rituala, zato smo zavrnili tretjo in četrto hipotezo. Raziskava je pokazala, da je uporaba psihološke priprave v konjeniškem športu slabo razširjena in v prihodnje izboljšanje tega omogoča doseganje uspešnejših rezultatov.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-04-18 07:20:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100835</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
