KRŠENJE ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN V PRIMERU "IZBRISANIH"SEFEROVIĆ, SAJRA (Avtor) Pečarič, Mirko (Mentor) izbrisanikršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščindržavljanstvoSFRJRSPNedolgo po osamosvojitvi, je Slovenija brez opozorila izbrisala 25. 671 ljudi iz Registra stalnih prebivalcev. Državljani drugih republik SFRJ in hkrati stalni prebivalci Slovenije so bili obravnavani kot novonastali tujci, ker niso v šestmesečnem roku podali prošnje za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije oziroma jim je bila prošnja zaradi različnih razlogov zavrnjena. Nekateri izmed njih niso niti zaprosili za državljanstvo Slovenije, saj so bili prepričani, da se njihov status stalnega prebivalca ne bo spremenil. Brez kakršnegakoli obvestila in možnosti za pritožbo so bili izbrisani iz registra, vsi njihovi dokumenti pa so bili uničeni. S tem je novonastala država preklicala Izjavo o dobrih namenih, ki je bila dana prebivalcem pred referendumom o samostojnosti in neodvisnosti. Upravni delavci so jim preluknjali in uničili dokumente, posledično so jim bile odvzete njihove pravice do zaposlitve ter socialnega, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Niso uničili samo dokumentov, temveč življenja teh ljudi in njihovih družin. Slovensko ustavno sodišče je dvakrat ugotovilo, da je bil izbris izveden v neskladju z Ustavo in vladi ter zakonodajalcu naročilo, naj izbrisanim priznajo odvzete statuse. Prav tako je Evropsko sodišče v primeru »Kurić in drugi proti Sloveniji« odločilo v korist izbrisanim ter Slovenijo obsodilo kot hudo kršiteljico človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter ji naložilo, naj pripravi poseben mehanizem za priznavanje odškodnine izbrisanim prebivalcem. Slovenska oblast je večkrat spreminjala zakonodajo za odpravo posledic izbrisa in nazadnje sprejela Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, ki je veljal do 18. 6. 2017.20182018-04-17 10:50:02Diplomsko delo/naloga100809sl