<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=100800"><dc:title>Učinek manualne terapije hrbtenice na simpatični živčni sistem</dc:title><dc:creator>Juričan,	Liza	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlebš,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ipavec,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bolečine v hrbtenici</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>manualna terapija</dc:subject><dc:subject>manipulacija</dc:subject><dc:subject>mobilizacija</dc:subject><dc:description>Uvod: Bolečina v hrbtenici je eden vodilnih razlogov za izostanek z dela, kar predstavlja velik socialno-ekonomski problem. Razlogov je lahko več in se razlikujejo od posameznika do posameznika. Vplivajo individualne lastnosti, poklic in preživljanje prostega časa; dokaj nizek odstotek je tistih z rakavimi obolenji in zlomi. Zdravljenje se razlikuje med terapevti, a kot najuspešnejši je predstavljen multidisciplinarni pristop. Slednji vsebuje vadbo, edukacijo, instrumentalno terapijo in manualne tehnike. Le-te ne vplivajo samo na mišično skeletne strukture, ampak tudi na živčni sistem. Po mnenju avtorjev z manipulacijo bolečini preprečimo prenos in s tem bistveno izboljšamo funkcijo, pri čemer sodeluje simpatični živčni sistem. Namen: Želeli smo raziskati in predstaviti strokovno literaturo na področju vpliva manualne terapije na simpatični živčni sistem. Metode dela: V podatkovnih bazah, dostopnih na spletu, smo zbrali sedem primernih študij, ki so proučevale aktivnost simpatičnega živčnega sistema ob aplikaciji manualnih tehnik. Vse so morale vsebovati randomizirane kontrolirane poizkuse na preiskovancih in niso smele biti starejše od 2010. Rezultati: Vse vključene študije so dokazale odziv simpatičnega živčnega sistema med izvajanjem manualne terapije, niso pa vse dokazale večje učinkovitosti od placeba. V dveh študijah so primerjali Maitlandov in McKenzijev pristop in v obeh je slednji dosegel za polovico slabše rezultate. Študija, ki je izvedla terapijo na simptomatskih posameznikih, je dosegla večji odziv simpatičnega živčnega sistema. Razprava in sklep: Glede na spremembo vzdraženosti kože pri placebo skupinah lahko že samo dotik povzroči simpatični odziv, a manjši kot pri interventnih skupinah. Študije, ki so uporabile pristope z oscilacijami, so dosegle boljše rezultate od tistih brez. Izmed zbranih študij se je za najbolj učinkovitega izkazal Maitlandov pristop pri preiskovancih z bolečinami v hrbtenici, najnižji rezultat je bil pri mobilizaciji III. stopnje v področju vratne hrbtenice. Da je odziv na dražljaj specifičen za stran telesa, se je izkazalo v treh izmed štirih študij, ker je bil odziv simpatičnega živčnega sistema enkrat večji na strani mobilizacije.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-04-16 11:59:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100800</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
