Prilagoditev listerij na benzalkonijev kloridPodpac, Monika (Avtor) Jeršek, Barbka (Mentor) živilska mikrobiologijaListeria monocytogenesListeria innocuaprotimikrobne snovirazkužilakvartarne amonijeve spojinebenzalkonijev kloridminimalna inhibitorna koncentracijaprilagoditev bakterijrazvoj odpornostNamen našega dela je bil ugotoviti sposobnost prilagoditve izbranih sevov listerij na benzalkonijev klorid (BAC). Z metodo razredčevanja v mikrotitrski ploščici smo določili minimalno inhibitorno koncentracijo (MIKa) BAC. MIKa za posamezen sev smo preverili z rastno krivuljo in ugotovili, da imajo na rast vseh sevov inhibitorni učinek nižje koncentracije BAC, ki so variirale med 0,125-0,5x MIKa (MIKb). Prilagoditev sevov smo zato začeli z 0,25x MIKb BAC in jo glede na prilagoditev posameznega seva nadaljevali do 128x MIKb. Na BAC se je prilagodilo 40 % sevov bakterij vrste L. monocytogenes (od 4x do 8x MIKb) in 60 % sevov bakterij vrste L. innocua (8x MIKb). Nato smo določili stabilnost prilagoditve posameznega seva na BAC. Rezultati so pokazali, da je prišlo do razvoja proti BAC odpornega seva- L. monocytogenes ŽM 500, medtem ko je pri drugih prilagojenih sevih listerij minimalna inhibitorna koncentracija BAC ostala močno povišana glede na minimalno inhibitorno koncentracijo neprilagojenih sevov. V laboratorijskih razmerah smo pri 50 % testiranih sevov listerij dobili močno zmanjšano občutljivost na BAC, kar je zelo zaskrbljujoč rezultat, ki nakazuje smeri nadaljnjega raziskovanja, s katerim bi pridobili vpogled v mehanizme prilagoditve in razvoja odpornosti listerij. Hkrati pa prikazani rezultati kažejo na sicer sprejemljivo rutinsko uporabo metode razredčevanja v mikrotitrski ploščici, ki jo je za detajlne študije nujno kombinirati z drugimi metodami.[M. Podpac]20182018-04-15 07:45:51Magistrsko delo/naloga100795sl