<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=100795"><dc:title>Prilagoditev listerij na benzalkonijev klorid</dc:title><dc:creator>Podpac,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jeršek,	Barbka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>živilska mikrobiologija</dc:subject><dc:subject>Listeria monocytogenes</dc:subject><dc:subject>Listeria innocua</dc:subject><dc:subject>protimikrobne snovi</dc:subject><dc:subject>razkužila</dc:subject><dc:subject>kvartarne amonijeve spojine</dc:subject><dc:subject>benzalkonijev klorid</dc:subject><dc:subject>minimalna inhibitorna koncentracija</dc:subject><dc:subject>prilagoditev bakterij</dc:subject><dc:subject>razvoj odpornost</dc:subject><dc:description>Namen našega dela je bil ugotoviti sposobnost prilagoditve izbranih sevov listerij na benzalkonijev klorid (BAC). Z metodo razredčevanja v mikrotitrski ploščici smo določili minimalno inhibitorno koncentracijo (MIKa) BAC. MIKa za posamezen sev smo preverili z rastno krivuljo in ugotovili, da imajo na rast vseh sevov inhibitorni učinek nižje koncentracije BAC, ki so variirale med 0,125-0,5x MIKa (MIKb). Prilagoditev sevov smo zato začeli z 0,25x MIKb BAC in jo glede na prilagoditev posameznega seva nadaljevali do 128x MIKb. Na BAC se je prilagodilo 40 % sevov bakterij vrste L. monocytogenes (od 4x do 8x MIKb) in 60 % sevov bakterij vrste L. innocua (8x MIKb). Nato smo določili stabilnost prilagoditve posameznega seva na BAC. Rezultati so pokazali, da je prišlo do razvoja proti BAC odpornega seva- L. monocytogenes ŽM 500, medtem ko je pri drugih prilagojenih sevih listerij minimalna inhibitorna koncentracija BAC ostala močno povišana glede na minimalno inhibitorno koncentracijo neprilagojenih sevov. V laboratorijskih razmerah smo pri 50 % testiranih sevov listerij dobili močno zmanjšano občutljivost na BAC, kar je zelo zaskrbljujoč rezultat, ki nakazuje smeri nadaljnjega raziskovanja, s katerim bi pridobili vpogled v mehanizme prilagoditve in razvoja odpornosti listerij. Hkrati pa prikazani rezultati kažejo na sicer sprejemljivo rutinsko uporabo metode razredčevanja v mikrotitrski ploščici, ki jo je za detajlne študije nujno kombinirati z drugimi metodami.</dc:description><dc:publisher>[M. Podpac]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-04-15 07:45:51</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100795</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
