<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=100793"><dc:title>Tradicionalne zdravilne in užitne divje rastline Alp in Krasa za zaščito pred črevesnimi okužbami</dc:title><dc:creator>Starovič,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smole Možina,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Orel,	Rok	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>protimikrobne snovi</dc:subject><dc:subject>rastlinski izvlečki</dc:subject><dc:subject>alpske rastline</dc:subject><dc:subject>kraške rastline</dc:subject><dc:subject>zdravilne rastline</dc:subject><dc:subject>fitokemikalije</dc:subject><dc:subject>fenolne spojine</dc:subject><dc:subject>kumarini</dc:subject><dc:subject>mehanizmi delovanja</dc:subject><dc:subject>zaviranje rasti</dc:subject><dc:subject>quorum sensing</dc:subject><dc:subject>biofilm</dc:subject><dc:subject>patogeni mikroorganizmi</dc:subject><dc:subject>črevesne bakterije</dc:subject><dc:subject>etnobotanika</dc:subject><dc:description>Bakterijske črevesne okužbe, prenosljive s hrano, predstavljajo velik zdravstveni in ekonomski problem. Težnja po naravnem konzerviranju hrane brez kemijskih aditivov spodbuja iskanje novih rastlinskih protimikrobnih snovmi, ki bi lahko predstavljale naravno zaščito pred črevesnimi okužbami. V nalogi smo se osredotočili na tradicionalno poznane zdravilne ali divje užitne rastline, ki rastejo na področju Alp in Krasa ter preučili njihovo sestavo, testirano protibakterijsko aktivnost in mehanizem protibakterijskega delovanja. V raziskavi smo primerjali znanstvena dognanja iz novejše strokovne literature, predvsem znanstvenih študij, s poljudnimi knjigami, ki pričajo o tradicionalni uporabi teh rastlin. Podrobnejše smo preučili brin, griževec, jaščarico, kraški šetraj, pravi pelin, srčno moč, tavžentrožo in planiko. Ugotovili smo, da so brin, srčna moč in tavžentroža med najbolj preučenimi v novejših znanstvenih študijah. Prav tako jim je bila največkrat dokazana protimikrobna aktivnost. Omenjene rastline se razlikujejo tudi v mehanizmih protimikrobnega delovanja. Najpogostejši tarčni organizmi so bile bakterije Staphylococcus aureus, Escherichia coli, Salmonella spp., Campylobacter jejuni, Bacillus cereus, Shigella, Listeria monocytogenes in nekatere druge bakterije. Kumarinom, fenolnim spojinam in taninom je bila dokazan močna protimikrobna aktivnost, vendar večina teh snovi, zaradi sinergije, najbolje deluje z drugimi naravno prisotnimi snovmi v rastlini.</dc:description><dc:publisher>[M. Starovič]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-04-15 07:45:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100793</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
