<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=100762"><dc:title>Bralna pismenost v povezavi s poučevanjem geometrijskih pojmov v 4. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Krušič,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hodnik,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>bralna pismenost</dc:subject><dc:description>V teoretičnem delu magistrskega dela je izpostavljena bralna pismenost, njena vloga in pomembnost v današnjem šolstvu. Bralno pismenost smo povezali tudi s predmetom matematika in iskali njune skupne točke. Pri tem predstavljamo povezave med jezikom in matematiko ter načine, s katerimi lahko pri učencih spodbudimo razvoj besedišča in s tem tudi njegovo rabo pri matematiki. Naredili smo tudi pregled pojmov in simbolov, ki jih učenci spoznajo na razredni stopnji pri ravninski geometriji. V nadaljevanju omenjamo razvoj geometrijskih pojmov s strani dveh teoretikov, Piageta in van Hiela. Predstavljamo njuna modela in iščemo razlike med njima. V empiričnem delu magistrskega dela nas je zanimalo, kako uspešni so učenci pri uporabi matematične terminologije, matematičnega simbolnega zapisa in simbolov v ravninski geometriji. Zanimale so nas predvsem besede oz. jezik, ki ga učenci uporabijo pri opisu določenih geometrijskih pojmov in oblikovanju definicij. Vzorec naše raziskave so predstavljali učenci 4. razredov dveh mestnih osnovnih šol. Skupaj smo tako zajeli pet oddelkov četrtošolcev. S preizkusom znanja, ki smo ga sestavili, smo preverili rabo nekaterih osnovnih terminov ravninske geometrije (točka, daljica, premica in poltrak), zanimalo pa nas je tudi poznavanje terminov v povezavi s krogom in krožnico (središče, polmer in premer) ter termini vzporednost, pravokotnost in skladnost. Rabo simbolnega zapisa in simbolov smo preverili z ustrezno oznako črt (daljice, premice in poltraka), zapisom medsebojne lege premic, zapisom skladnih daljic ter zapisom dolžine in vsote dolžin daljic. 
Rezultati raziskave so pokazali, da večina učencev prepozna in pravilno poimenuje osnovne geometrijske pojme ter jih ustrezno označi s simbolom. Težave se začnejo pojavljati pri opisu geometrijskih pojmov v obliki nekaj stavčnega zapisa in zapisu razlike med geometrijskimi pojmi, kjer so v ospredju ponovno besede. To nam lahko pove, da učenci pri matematiki še vedno niso navajeni rabe jezika oz. rabe besed, s katerimi predstavijo določene pojme. Pojme lažje predstavijo z načrtanjem slike, medtem ko so pri rabi ustreznih terminov in strokovnih besed še precej skromni. Ker smo v teoretičnem delu omenili van Hiela in stopnje geometrijskega mišljenja, lahko rečemo, da so učenci, ki smo jih zajeli v naš vzorec, na opisni stopnji, kot ga model tudi predvideva, vendar kljub temu menimo, da znanje učencev ni še popolno ter da bo v prihodnjih letih pri določenih geometrijskih pojmih treba pridobiti nekaj globljega razumevanja.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-04-13 03:13:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100762</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>