<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=100740"><dc:title>Odziv ličink dvopike polonice (Adalia bipunctata [L.]) in navadne tenčičarice (Chrysoperla carnea Stephens) na izbrane kemične snovi, ki jih izločajo nadzemni deli breskve (Prunus persica [L.] Batsch)</dc:title><dc:creator>Lokar,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Laznik,	Žiga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>hlapljive organske snovi</dc:subject><dc:subject>Adalia bipunctata</dc:subject><dc:subject>Chrysoperla carnea</dc:subject><dc:subject>biotično varstvo</dc:subject><dc:description>Med prehranjevanjem žuželke na rastlini imata tako žuželka, kot tudi rastlina, sposobnost izločanja hlapljivih organskih snovi (HOS). V predhodnji študiji so raziskovalci ugotovili, da listi breskve ob prisotnosti sive breskove uši začnejo izločati HOS. Namen naše raziskave je bil ugotoviti ali te snovi vplivajo tudi na gibanje plenilcev listnih uši. V laboratorijskem poskusu smo preučevali kemotaksijo med sintetičnimi HOS (metil salicilat, (E)-β-farnesen, (E)-β-ocimen in (E)-nerolidol) in ličinkami dvopike polonice (Adalia bipunctata [L.]) ter navadne tenčičarice (Chrysoperla carnea Stephens). Rezultati naše raziskave so pokazali, da vse izbrane snovi vplivajo na gibanje ličink dvopike polonice in navadne tenčičarice. Metil salicilat, (E)-β-farnesen in (E)-nerolidol so se izkazali, kot repelenti za izbrane organizme, medtem ko je (E)-β-ocimen deloval kot atraktant. Raziskava je pokazala, da lahko HOS vplivajo na gibanje ličink navadne tenčičarice le krajši čas po nanosu, medtem, ko te snovi na gibanje ličink dvopike polonice lahko vplivajo dalj časa. Preverili smo tudi vpliv snovi glede na koncentracijo (0,3 in 0,03 ppm). Rezultati so pokazali boljšo odzivnost obeh organizmov pri manjši koncentraciji ampak le v prvih 15 minutah, kasneje opaznejših razlik v naši raziskavi nismo potrdili. V prihodnje bo mogoče uporabiti kapsule z atraktanti, ki privlačijo koristne organizme in s tem bi lahko optimizirali rabo biotičnega varstva rastlin.</dc:description><dc:publisher>[N. Lokar]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-04-11 07:45:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100740</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
