<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=100725"><dc:title>Učiteljeva pojmovanja kakovostnega učbenika za predmet družba v 4. razredu</dc:title><dc:creator>Kokalj,	Simona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Valenčič Zuljan,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hergan,	Irena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kakovosten učbenik</dc:subject><dc:description>Učbenik je temeljna šolska knjiga, ki je izdelana posebej za potrebe izobraževanja za posamezen predmet po veljavnem učnem načrtu.

V teoretičnem delu magistrskega dela smo najprej navedli definicije učbenikov različnih avtorjev, nato smo učbenik umestili v proces pouka, v nadaljevanju smo predstavili kriterije za ustrezno izbiro in kritično vrednotenje učbenika, nato pa opredelili učni načrt za predmet družba in ga povezali z učbenikom za poučevanje družbe v 4. razredu.

Empirični del magistrskega dela je temeljil na analizi podatkov, pridobljenih z anketnim vprašalnikom. Pri izpolnjevanju vprašalnikov so sodelovali učitelji 4. razredov osnovnih šol. Pridobljenih je bilo 105 pravilno rešenih vprašalnikov. Zanimalo nas je, kako učitelji 4. razredov pojmujejo kakovosten učbenik za predmet družba in katere kriterije uporabijo pri izbiri učbenika. Ugotovili smo, da učitelji vse dane kriterije za izbiro učbenika vrednotijo z oceno pomembno oziroma zelo pomembno, najvišje pa ocenjujejo kriterije strokovno neoporečna vsebina, primernost besedišča razvojni stopnji učencev in primernost obsega vsebine razvojni stopnji učencev. Posebnost predmeta družba v 4. razredu je povezovanje vsebin z domačo pokrajino, čeprav so učbeniki enotni za vso Slovenijo. Naloga učiteljev 4. razredov je prilagajanje vsebin domačemu kraju in domači pokrajini, zato nas je zanimalo tudi, ali učitelji pri poučevanju s pomočjo učbenika to upoštevajo. Ugotovili smo, da učitelji pri obravnavi kulturne dediščine dajejo poudarek kulturnim znamenitostim v njihovem domačem kraju (96,2 %), pogosto vključujejo šege in navade, značilne za njihovo pokrajino (83,3 %) ter z učenci primerjajo slike šole nekoč in danes v učbeniku s slikami njihove šole (76,2 %). Pri obravnavi letalskega posnetka uporabijo kar splošen primer iz učbenika (77,1 %), ne poiščejo primera iz domače pokrajine, pa tudi pri temi obrti so zadovoljni z vsebinami, ki so opisane v učbeniku (69,5 %) in jih obravnavajo ne glede na domačo pokrajino. Učbenik se zdi potreben za obravnavo vsebin o domači pokrajini kar 68,6 % učiteljem, čeprav je možno (in potrebno) vsebine o domači pokrajini uspešno realizirati tudi brez učbenika. Podrobneje smo zapisali tudi odgovore učiteljev o vrednotenju učbenikov za predmet družba, ter odgovore o delu z učbenikom pri posameznih vsebinskih sklopih. Navedli smo težave, s katerimi se po mnenju učiteljev srečujejo učenci pri delu z učbenikom. Slabi dve tretjini učiteljev sta sodelovali pri izbiri učbenika družbe, ki ga uporabljajo.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-04-10 04:32:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100725</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
