<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=100680"><dc:title>Praktični vidiki pomoči z umetnostjo</dc:title><dc:creator>Pavlovič,	Dorotea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Selič-Zupančič,	Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Brumen-Čop,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>sporazumevanje</dc:subject><dc:subject>likovna terapija</dc:subject><dc:subject>opolnomočenje</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Izhodišča: Samogovor slike kot del sporazumevanja ob uporabi projektivne tehnike risanja drevesa kot način spremljanja procesa učinkovitosti pomoči z umetnostjo še ni bilo uporabljeno in predstavlja sintezo likovne govorice in terapevtske pomoči. Namen študije primera je krepitev komunikacijskih kompetenc varovanca socialno-varstvenega zavoda z uporabo likovnega ustvarjanja in opolnomočenja v medosebnem stiku.
Metode: Odgovor na raziskovalno vprašanje, in sicer ali je lahko likovno ustvarjanje most v komunikacijskem procesu, je bil dosežen v seriji terapevtskih srečanj. Uporabljena je bila kvalitativna akcijska raziskava, teme srečanj so bile načrtovane in po potrebi prilagojene željam osebe z motnjo v duševnem razvoju. Vsi potrebni likovni pripomočki in materiali za delo so bili individualizirani in pripravljeni, srečanja pa dokumentirana in vsebina podvržena kasnejši analizi. Glavni interpret in komentator likovnih izdelkov je bila oseba sama, risbe pa so služile kot sredstvo pri neposrednem opazovanju, beleženju, opisovanju ter pri razumevanju sprememb v komunikacijskem pretoku in posledičnem opolnomočenju.
Rezultati: V raziskavi sem pri osebi potrdila pozitivno spremembo v komunikacijskem pretoku s pomočjo likovnega ustvarjanja. Oseba je s pomočjo likovnega jezika sprostila pretok lastne verbalne komunikacije. Pomemben pokazatelj napredka je bil prehod iz neverbalne komunikacije v verbalno, prežeto s čustvenimi izrazi. Oseba je s figurativnimi upodobitvami izkazala, da se počuti sprejeto in varno. Ob tem je predlagala svoje teme za nadaljnja srečanja. Sčasoma je postala manj impulzivna in občutljiva na zunanje dejavnike.
Razprava in zaključki: raziskava potrjuje učinkovitost likovno-terapevtskega dela pri krepitvi komunikacijskih kompetenc obravnavane osebe in kaže na pomen aplikacije in implementacije likovnih tehnik pri individualni podpori posamezniku v zavodu. Pri svojem delu nisem naletela na obstoj podobne literature v slovenskem prostoru, ki bi mi lahko učinkovito pomagala pri delu v zavodu. Svoje magistrsko delo sem zaradi praktičnih razlogov izvirno usmerila v načrtovanje, izpeljavo in opis modela, ki sem ga razvila koherentno s študijem tuje literature in praktičnega dela s stanovalci v zavodu.</dc:description><dc:publisher>[D. Pavlovič]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2018-04-06 04:15:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100680</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
