Spremembe izjemnih krajin Slovenije v povezavi z načini njihovega upravljanjaKante, Pia (Avtor) Golobič, Mojca (Mentor) krajinska arhitekturaizjemne krajineupravljanje s krajinamiSlovenijaOd leta opredelitve izjemnih krajin Slovenije je minilo več kot dvajset let, pojem pa do danes še ni dodobra uveljavljen. Kljub njihovi pomembni vlogi lahko v velikem delu teh območij zaznamo vrsto nenadzorovanih sprememb nastalih brez načrtov in celostnih premislekov, ki ogrožajo obstoj največjih krajinskih vrednosti. Osrednji del naloge je raziskava, ki ugotavlja povezavo med stanjem izjemnih krajin in načinom njihovega upravljanja. Podatke o spremembah smo ugotavljali s kvalitativno in kvantitativno analizo, upravljanje pa je opisano z instrumenti s področij ohranjanja narave, kulturne dediščine in kmetijstva, dodatno pa je preverjeno tudi upravljanje na občinski ravni. Očitno je, da so izjemne krajine podvržene podobnim procesom spreminjanja kot druga območja v Sloveniji, večina v smeri ekstenzifikacije in intenzifikacije, kljub temu pa se v dvajsetih letih niso spremenile do te mere, da bi bil ogrožen njihov obstoj. Korelacije med načinom upravljanja z izjemnimi krajinami in njihovim stanjem niso jasne. Obravnavali smo območja, ki so bila deležna velikih sprememb in so bila upravljana na vseh ravneh, tista, ki so se spremenila, pa niso bila pod posebnim režimom upravljanja, ter vrsto variacij, ki prav tako niso bile dovolj povedne za jasen zaključek. Trdimo lahko največ to, da režimi s celostnim pristopom in upravljalcem (nacionalni, krajinski, regijski park) na ohranjanje kakovosti izjemnih krajin ne vplivajo negativno, medtem ko drugi režimi na spreminjanje nimajo pomembnega vpliva.[P. Kante]20182018-04-05 07:45:20Magistrsko delo/naloga100677sl