<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=100675"><dc:title>Zaznavno-gibalna vadba in fluidna inteligentnost pri starostnikih</dc:title><dc:creator>Zajec,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomažin,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>starost</dc:subject><dc:subject>kognitivne sposobnosti</dc:subject><dc:subject>fluidna inteligentnost</dc:subject><dc:subject>zaznavno-gibalna vadba</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo želeli preveriti, ali zaznavno-gibalna vadba izboljša fluidno inteligentnost pri starostnikih. V projektu je sodelovalo 36 merjencev (28 žensk in 8 moških), starih od 65 do 97 let. Vadba je potekala 8 tednov, meritve smo izvedli pred in po vadbi. Fluidno inteligentnost smo merili s Standardnimi progresivnimi matricami (Raven, 1998). 

V tabeli 11 so predstavljene vrednosti seštevka točk Ravenovih progresivnih matric (RPM) za vsakega posameznika. Povprečna vrednost RPM aktivne skupine je pred vadbo znašala 20,30 ± 9,76 točk, po vadbi pa je bila povprečna vrednost RPM 20,30 ± 8,48 točk. Kontrolna skupina je v povprečju pred vadbo dosegla 17,62 ± 8,78 točk (P &gt; 0,05), po vadbi pa je v povprečju dosegla 19,92 ± 7,68 točk (P &gt; 0,05). Analiza variance za ponavljajoče meritve je pokazala, da faktor časa (F1,21 = 2,0; p &gt; 0,05) in interakcija časa x vadbe nista bila značilna (F1,21 = 0,8; p &gt; 0,05).

Glede na raziskave, predstavljene v projektu, je možno s kombinacijo aerobne in zaznavno-gibalne vadbe ohranjati in celo izboljšati fluidno inteligentnost tudi v pozni starosti.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-04-05 07:20:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100675</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
