<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=100667"><dc:title>Nove naloge razrednih učiteljev pri obravnavi umetnostnega besedila in njihova diferenciacija v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju</dc:title><dc:creator>Potrč,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petek,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pouk književnosti</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo podrobneje raziskovali nove naloge po obravnavanem umetnostnem besedilu pri pouku književnosti in njihovo diferenciacijo v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju. Nove naloge sodijo v zadnjo, sklepno fazo šolske interpretacije komunikacijskega pouka književnosti, ki v središče postavlja učenca in besedilo. Učitelj prevzame vlogo spodbujevalca in usmerjevalca, njegova naloga pa je, da učencem omogoči vstop v svet domišljije in s tem razvijanje ustvarjalnosti in besedne ustvarjalne sposobnosti. To doseže z oblikovanjem več raznovrstnih, zanimivih, zabavnih in ustvarjalnih novih nalog, ki omogočajo različne oblike dela in učencem ponujajo možnost izbire. Ker se med učenci vselej pojavljajo razlike v znanju, spretnostih, potrebah in interesu, je tudi pri književnem pouku ključnega pomena diferenciacija novih nalog, tj. oblikovanje na različnih zahtevnostnih ravneh, kar učitelji pripravijo v naprej, saj le uspešno diferencirane nove naloge omogočajo uspeh in napredek vseh učencev.
V empiričnem delu smo raziskovali dajanje novih nalog in njihovo diferenciacijo učiteljev prvega triletja. Zbrali smo podatke s pomočjo vprašalnika, analize priprav in opazovanja književnosti v razredu, ki smo jih na koncu med seboj primerjali. Rezultati so pokazali, da učitelji v povprečju pripravijo okoli 3 naloge po obravnavanem delu in da se največ poslužujejo nalog razvijanja imaginacije, domišljijske aktivnosti in nadaljevanja. Skoraj ¾ učiteljev nove naloge uspešno diferencira v pripravi, medtem ko jih le malo več kot polovica diferenciacijo tudi uspešno izvede. Ugotovili smo tudi, da je večina novih nalog oblikovanih na ravni uporabe in sinteze. Pokazalo se je, da ni statistično pomembnih razlik med učitelji v dajanju nalog glede na delovno dobo.
 S pomočjo rezultatov smo dobili vpogled v trenutno stanje dajanja novih nalog in njihove diferenciacije v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju, kar nam je omogočilo oblikovanje modela za načrtovanje, pripravo in izvedbo novih nalog v sklopu obravnave književnega besedila, da bodo nove naloge na različnih zahtevnostnih ravneh ustrezneje načrtovane in izvedene.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-04-05 03:44:58</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100667</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
