<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=100627"><dc:title>Izvršilne funkcije pri učencih brez primanjkljajev in s primanjkljaji na posameznih področjih učenja</dc:title><dc:creator>Javornik,	Karmen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Magajna,	Lidija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Košak Babuder,	Milena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>izvršilne (eksekutivne) funkcije</dc:subject><dc:subject>učenci v osnovni šoli</dc:subject><dc:subject>učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja</dc:subject><dc:subject>strategije za razvijanje izvršilnih funkcij</dc:subject><dc:description>Za uspešno delovanje v šoli učenci poleg vsebinskih znanj potrebujejo tudi znanja o tem, kako nekaj naredijo bolj učinkovito. Izvršilne (oz. eksekutivne) funkcije v povezavi z vzgojo in izobraževanjem se nanašajo to, kako učenci razmišljajo in kako se učijo. Težave na področju izvršilnih funkcij se lahko pojavljajo tako pri učencih s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (v nadaljevanju PPPU), kot tudi pri učencih, pri katerih izrazitejše učne težave niso opažene. Zaradi povezanosti izvršilnega funkcioniranja z drugimi področji, ključnimi za šolsko delo, je prepoznavanje težav in delo na področju izvršilnih funkcij pomembno.

Osrednji cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšno je stanje na področju izvršilnih funkcij pri učencih od 4. do 9. razreda osnovne šole ter kakšne so na tem področju razlike med učenci brez primanjkljajev in s primanjkljaji na posameznih področjih učenja.

Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika o izvršilnih funkcijah v dveh različicah – za učence (»Vprašalnik o izvršilnih funkcijah za učence«; ang. Executive Skills Questionnaire for Students; Dawson in Guare, 2012, str. 176−177) in za učitelje (»Vprašalnik o izvršilnih funkcijah za učitelje«). Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja ter kvantitativni raziskovalni pristop. Raziskovali smo na vzorcu učencev od 4. do 9. razreda (N = 344) ter podvzorcu (N = 20) glede na razred ekvivalentnih parov, pri čemer je vsak par sestavljal učenec s PPPU in njegov sošolec brez PPPU. Vsakega učenca v podvzorcu sta na področju izvršilnih funkcij ocenila tudi dva učitelja (N = 20). 

Rezultati raziskave kažejo, da se pri učencih izražajo določene težave na področju izvršilnih funkcij. Izrazite so razlike glede na starost in vzgojno-izobraževalno obdobje, pri čemer se mlajši učenci ocenjujejo višje kot starejši. Na nekaterih področjih izvršilnih funkcij je bila samoocena fantov statistično pomembno nižja kot samoocena deklet. Na večini področij izvršilnih funkcij so učenci z višjim učnim uspehom boljši. Učenci, ki obiskujejo ure dodatne strokovne pomoči, se na nekaterih področjih izvršilnih funkcij ocenjujejo nižje kot preostali, še nižje pa se ocenjujejo učenci, ki obiskujejo ure dopolnilnega pouka. Učenci, ki so bili prepoznani kot nadarjeni, se na področju metakognicije ocenjujejo statistično pomembno višje kot preostali učenci. Učenci s PPPU se izkazujejo kot nekoliko slabši na področju izvršilnega funkcioniranja, pri čemer so razlike statistično pomembne zgolj na nekaterih področjih. V primerjavi samoocene učenca z oceno učitelja o funkcioniranju istega učenca lahko vidimo, da se tako pri učencih s PPPU kot pri učencih brez PPPU ocene v večini področij ujemajo.</dc:description><dc:publisher>[K. Javornik]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-04-04 03:18:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100627</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
