Izkušnje in stališča učiteljev o prilagajanju pouka predznanju in interesom učencevPečar, Mojca (Avtor) Valenčič Zuljan, Milena (Mentor) učna diferenciacija in individualizacijaprilagajanje poukaizobraževanje učiteljevstališča učiteljevUčitelji se pri svojem vzgojno-izobraževalnem delu spoprijemajo z vedno novimi izzivi, ki so v zdajšnjem času povezani tudi z veliko raznolikostjo učencev pri pouku. Učiteljeva temeljna naloga je, da vodi in spodbuja učence ter vsakemu izmed njih omogoča optimalen napredek in razvoj. To od učitelja zahteva razumevanje in sprejemanje različnih značilnosti učencev ter pripravljenost na spreminjanje in prilagajanje pouka učenčevim značilnostim. V doktorski disertaciji se zato osredinjamo na prilagajanje pouka predznanju učencev in njihovim interesom; to sta dva izmed temeljnih dejavnikov kakovostnega pouka. Za učinkovito učenje sta namreč pomembna poznavanje in upoštevanje predznanja učencev, s čimer se nova dejstva in posplošitve povezujejo in tvorijo novo znanje pa tudi povezanost učnih vsebin z učenčevimi interesi. Kadar je novo znanje povezano z učenčevimi interesi, je to za učence »smiselno«, to pa dodatno dviguje njihovo motivacijo za učenje in vztrajanje v tem procesu. V teoretičnih izhodiščih predstavljamo pomen prilagajanja pouka značilnostim učencev kot temeljni dejavnik kakovostnega pouka, učiteljev profesionalni razvoj in dejavnike njegovega spodbujanja, pri čemer smo pozornost namenili predvsem učiteljevim pojmovanjem o prilagajanju pouka, pomenu učiteljeve vključenosti v načrtovanje lastnega profesionalnega razvoja in pomenu delovnega okolja. Posebej sta poudarjena vodenje šole in njegova vloga pri učiteljevem vključevanju v izobraževanje in spodbujanju profesionalnega razvoja. Skladno s postavljenimi raziskovalnimi vprašanji smo izpeljali raziskavo, ki jo predstavljamo v empiričnem delu. Vanjo je bilo vključenih 723 osnovnošolskih učiteljev iz vseh devetih območnih enot Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Z instrumentom, oblikovanim posebej za namen raziskave, ugotavljamo učiteljevo presojo pomena in potrebe po prilagajanju pouka učenčevemu predznanju in interesom, učiteljevo zaznavanje lastnega vzgojno-izobraževalnega dela na področju prilagajanja pouka ter razkorak med njihovo oceno potrebe in dejanskim prilagajanjem pouka, učiteljevo zaznavanje lastne usposobljenosti za prilagajanje pouka in zaznavanje prispevka učiteljev k učni uspešnosti učencev ter povezanost različnih dejavnikov s temi učiteljevimi zaznavanji. Glavni izsledki raziskave kažejo, da je učiteljevo poučevanje, ki temelji na individualiziranem pristopu, povezano s tremi področji, in sicer z vrednotenjem prilagajanja pouka, vrednotenjem učiteljevega dela in poklica ter z vrednotenjem institucije. Pri vrednotenju na teh treh področjih so se pokazale statistično pomembne razlike med učitelji različnih skupin glede na delovno dobo oz. fazo profesionalnega razvoja, njihov strokovni naziv, delovno mesto in spol. Glede na razlike med učitelji z različno dolgo delovno dobo lahko govorimo o treh obdobjih učiteljevega profesionalnega razvoja, ki smo jih poimenovali zgodnje, srednje in zrelo obdobje. Ugotovili smo, da se pri vrednotenju prilagajanja pouka učitelji v zgodnjem in srednjem obdobju ne razlikujejo. Statistično pomembne razlike se pokažejo šele v tretjem, tj. zrelem obdobju. Raziskava je med drugim tudi pokazala, da učitelji razrednega pouka višje ocenjujejo pomen prilagajanja pouka in prispevek učiteljevega poučevanja k učenčevemu učnemu uspehu kot učitelji predmetnega pouka. Korelacijska in regresijska analiza sta pokazali, da so učiteljeva stališča povezana z učiteljevo presojo ovir pri prilagajanju pouka. Rezultati regresijskih analiz so pokazali tudi vplivne dejavnike na učiteljevo zaznavanje lastnega poučevanja, presojo lastne usposobljenosti za prilagajanje pouka, ki temelji na individualiziranem pristopu, presojo učiteljevega prispevka k učenčevemu uspehu in na učiteljeva stališča. Izsledki naše raziskave so potrdili, da je kompetenca 'prilagajanje pouka' ena najkompleksnejših kompetenc, ki se v polnosti razvije v višjih fazah učiteljevega profesionalnega razvoja. Te ugotovitve so skladne z izsledki novejših raziskav s področja modelov profesionalnega razvoja učiteljev. Pomembno je poudariti, da je pridobivanju kompetence 'prilagajanje pouka' treba nameniti načrtno pozornost v vseh obdobjih profesionalnega razvoja. Izhajajoč iz ugotovitev naše raziskave ter drugih spoznanj s področja učenja učiteljev in njihovega profesionalnega razvoja, smo oblikovali model izobraževanja za razvijanje kompetence 'prilagajanje pouka'. Model temelji na načelu kontinuitete, kolegialnem sodelovanju ter na podpori in konstruktivističnem pristopu, katerega osrednji del predstavljata spodbujanje kognitivnega konflikta in nudenje prilagojene podpore pri njegovem reševanju. V vseh fazah modela smo bili pozorni na tri dejavnike, ki so se v naši raziskavi pokazali kot pomembno povezani z učiteljevim poučevanjem, ki temelji na individualiziranem poučevanju, to so: vrednotenje prilagajanja pouka, vrednotenje učiteljevega dela in poklica ter vrednotenja institucije.[M. Pečar]20182018-04-04 03:17:57Doktorsko delo/naloga100624sl