<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=100621"><dc:title>Spletno nasilje</dc:title><dc:creator>Stajan,	Ines	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sande,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>medvrstniško nasilje</dc:subject><dc:subject>spletno nasilje</dc:subject><dc:subject>internet</dc:subject><dc:subject>mobilni telefon</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Magistrsko delo se osredotoča na raziskovanje spletnega nasilja kot novo obliko medvrstniškega nasilja med mladimi, ki se je razširilo z razvojem novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij.  
V teoretičnem delu najprej raziščem osnovne značilnosti nasilja na splošno. Izpostavim tudi agresijo in agresivno vedenje mladostnikov in otrok, saj tako lažje razumemo, od kod izvira njihovo agresivno vedenje. Ker je pri razumevanju nasilja pomembno poznati tudi določeno izrazoslovje, v nadaljevanju izpostavim tudi to. Magistrsko delo predstavi različne oblike nasilja, ki jih na splošno poznamo, jaz pa se posebej osredotočim na vrstniško nasilje in nasilje preko informacijske komunikacijske tehnologije. Pozneje temo zožim na medvrstniško nasilje, v sklopu katerega spoznamo njegove osnovne značilnosti in podam napotke za preventivno delovanje šol za zmanjševanje medvrstniškega nasilja s konkretnimi modeli različnih avtorjev. Nato temo osredotočim na spletno nasilje, v sklopu katerega podam različne definicije in značilnosti po več avtorjih, naredim primerjavo med tradicionalnim in spletnim nasilje ter ponovno izpostavim izrazoslovje. Predstavim tudi konkretne modele za preventivno delovanje šol in staršev na področju spletnega nasilja ter napotke mladim, kaj naj storijo, če postanejo žrtve spletnega nasilja. Teoretični del zaključujem z zakonodajo na področju nasilja. 
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati analize o pojavnosti spletnega nasilja med dijaki in dijakinjami srednjih poklicnih šol in gimnazij. Glavni namen raziskave je dobiti vpogled v pojavnost spletnega nasilja med srednješolci in srednješolkami ter ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne razlike med spoloma glede izkušnje s spletnim nasiljem ter ugotoviti, na katerih srednjih šolah je več spletnega nasilja – gimnaziji ali poklicni srednji šoli. Na spletu sem objavila vprašalnik, povezavo do njega pa sem preko kontaktov posredovala med dijake in dijakinje srednjih poklicnih šol in gimnazij. Spletni vprašalnik je rešilo 212 srednješolcev. 

Največ dijakov je doživelo nasilje preko spletnih aplikacij in preko fotografij ali posnetkov, najmanj dijakov pa je doživelo nasilje preko elektronske pošte. Največ dijakov, ki so doživeli nasilje preko spletne aplikacije, je doživelo nasilje preko Facebooka, sledita Instagram in Snapchat. Rezultati so pokazali tudi, da so dijaki približno enako pogosto izpostavljeni zajetim vrstam spletnega nasilja ne glede na vrsto srednje šole, ki jo obiskujejo, ter da obstajajo statistično pomembne razlike med spoloma v pogostosti spletnega nasilja preko sms-sporočil, telefonskih klicev in preko fotografij oziroma posnetkov, prejetih preko mobilnega telefona, medtem ko se v nasilju preko spletnih aplikacij in elektronske pošte statistično pomembne razlike niso pokazale.</dc:description><dc:publisher>[I. Stajan]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-04-04 03:17:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100621</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
