<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=100613"><dc:title>Neprave opustitve v kazenskem pravu</dc:title><dc:creator>Hübscher,	Alja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakulin,	Vid	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kazensko pravo</dc:subject><dc:subject>neprava opustitev</dc:subject><dc:subject>garantna dolžnost</dc:subject><dc:subject>vzročna zveza</dc:subject><dc:subject>krivda</dc:subject><dc:subject>kazenske sankcije</dc:subject><dc:description>Za kaznivo dejanje izvršeno v nepravi opustitvi je nekdo kazensko odgovoren, če mu lahko dokažemo posebno življenjsko zvezo med storilcem in žrtvijo, iz katere izraščajo posebne odgovornosti storilca za žrtev. Te dolžnosti pa so varovalne in nadzorstvene oblike. 
Vzrok za nastanek prepovedane posledice je lahko le kršitev dolžnostnega ravnanja, to je kršitev garantne dolžnosti. Na koncu se presoja še krivdo, ki pa je lahko izključena oz. omiljena na podlagi pravne ali pa dejanske zmote storilca. 
Slovenski kazenski zakonik za razliko od nekaterih tujih kazenskopravnih sistemov (npr. nemškega) ne predvideva splošne omilitve kazni za kazniva dejanja izvršena v nepravi opustitvi, bi bila pa fakultativna možnost omilitve kazni v primeru nepravih opustitev zaradi značilno nižje, manj zavržne krivde teoretično utemeljena.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-04-01 07:15:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100613</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>