<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=100601"><dc:title>Pomen in uporaba izsledkov nevroznanosti v kazenskem pravu</dc:title><dc:creator>Hafner,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šugman Stubbs,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nevroznanost</dc:subject><dc:subject>možgani</dc:subject><dc:subject>kazensko pravo</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>empirične raziskave</dc:subject><dc:subject>svobodna volja</dc:subject><dc:subject>prištevnost</dc:subject><dc:subject>dokazovanje</dc:subject><dc:subject>privilegij zoper samoobtožbo</dc:subject><dc:subject>duševna zasebnost</dc:subject><dc:subject>sankcije</dc:subject><dc:subject>možgansko slikanje</dc:subject><dc:subject>MR</dc:subject><dc:subject>fMR</dc:subject><dc:subject>prepoznavanje zavajanja</dc:subject><dc:subject>možganski prstni odtisi</dc:subject><dc:description>Doktorska disertacija obravnava pomen sodobne nevroznanosti v kazenskem pravu. Po opredelitvi nevroznanosti in orisu najpomembnejših pristopov raziskovanja možganov se naloga posveti vprašanjem, kakšno vlogo igra nevroznanost v kazenskopravnih sistemih in kako vpliva na odločitve v kazenskem pravu. Primerjalnopravnemu pregledu sledi predstavitev dveh empiričnih raziskav, s katerima je avtor ocenil pomen in vlogo nevroznanosti v slovenski kazenskopravni praksi. Poglavje, ki obravnava nevroznanost skozi prizmo materialnega kazenskega prava, najprej premotri nekatere uvide nevroznanosti v vprašanja svobodne volje oziroma determiniranosti posameznika. Zatem so iz zornega kota spoznanj o delovanju možganov obravnavani posamezni elementi splošnega pojma kaznivega dejanja ter nekateri drugi instituti; konkretneje, kazenskopravno ravnanje, prištevnost, krivdne oblike in kazenske sankcije. Poglavje, ki osvetljuje probleme kazenskega procesnega prava, se najprej pomudi pri vprašanju dokazne vrednosti dokazov temelječih na sodobnih nevroznanstvenih pristopih, zatem pa te dokaze in načine njihovega pridobivanja tudi pravno ovrednoti in jih umesti v sistem slovenskega pozitivnega procesnega kazenskega prava. Avtor se podrobneje ukvarja tudi z dilemami dopustnosti nevroznanstvenih pristopov, ki prepoznavajo spomine v glavah udeležencev postopkov ali njihovo morebitno zavajanje. Ovire vidi predvsem v privilegiju zoper samoobtožbo oziroma v pravici do molka, v nedotakljivosti posameznikove duševne zasebnosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva. Zadnji del doktorske disertacije pa motri vprašanja s področja kazenskega izvršilnega prava. V tem poglavju avtor raziskuje, ali in kdaj je v povezavi z izvrševanjem kazenskih sankcij dopustno posegati v možgane storilcev kaznivih dejanj in jih spreminjati.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-03-31 07:46:00</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100601</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>