<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=100512"><dc:title>Kljubovanje vodnemu toku pri površinskih in podzemeljskih populacijah vodnih osličkov</dc:title><dc:creator>Mihelčič,	Alenka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trontelj,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fišer,	Žiga	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ekološka speciacija</dc:subject><dc:subject>reproduktivna izolacija</dc:subject><dc:subject>vedenje</dc:subject><dc:subject>kljubovanje vodnemu toku</dc:subject><dc:subject>podzemeljska favna</dc:subject><dc:subject>Asellus aquaticus</dc:subject><dc:description>Podzemeljsko okolje in podzemeljske živali so zaradi ekstremnih razlik v okoljskih dejavnikih med podzemeljem in površjem odličen modelni sistem za preučevanje ekološke speciacije, tj. nastanka novih vrst zaradi divergentne naravne selekcije. Enakonožni rak vodni osliček, Asellus aquaticus, je podzemlje naselil večkrat neodvisno in ima še živeče površinske populacije. Med površinskimi in podzemeljskimi populacijami vodnega oslička genskega pretoka praktično ni, zato mora med njimi obstajati reproduktivna izolacija. Pri dveh površinsko-podzemeljskih parih populacij vodnih osličkov (Planinsko polje-Pivkin rokav Planinske jame, Cerkniško polje-Rakov rokav Planinske jame) smo izmerili sposobnost kljubovanja vodnemu toku in preverili ali bi ta lastnost lahko učinkovala kot reproduktivna bariera. Kritično hitrost vodnega toka (tj. hitrost toka, pri kateri oslička odplavi) smo izmerili 160 vodnim osličkom, po 20 samcem in 20 samicam iz vsake populacije. Podzemeljski oslički iz Pivkinega rokava so vzdržali hitrejši tok kot površinski oslički s Planinskega polja, med podzemeljskimi oslički iz Rakovega rokava in površinskimi oslički s Cerkniškega polja pa ni bilo razlike v kritični hitrosti vodnega toka. Obe podzemeljski populaciji sta imeli v primerjavi s površinskima večjo napovedljivost kritične hitrosti toka pri posamičnih osebkih. Razlika med obema podzemeljskima populacijama bi lahko bila posledica različnih hidroloških razmer v obeh rokavih Planinske jame. Razlike v sposobnosti kljubovanja vodnemu toku med ekomorfoma so verjetno premajhne, da bi lahko delovale kot reproduktivna bariera. Da bi ugotovili, ali so izmerjene razlike ključne za to, da se podzemeljski oslički v podzemlju obdržijo, površinski pa ne, bi morali izmeriti še hitrosti vodnega toka v naravnem habitatu populacij.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-03-23 12:31:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100512</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>