<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=100496"><dc:title>Spremljanje števila skokov za oceno obremenitev pri odbojki</dc:title><dc:creator>Kopač,	Anita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sattler,	Tine	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>odbojka</dc:subject><dc:subject>skoki</dc:subject><dc:subject>obremenitve</dc:subject><dc:description>V odbojkarski igri se pojavlja veliko kompleksnega gibanja, zaradi katerega standardni testi obremenitve niso najbolj primerni. Vsi igralci, razen libera, so skozi celotno tekmo izpostavljeni različnim skokom (servis, podaja, napadalni udarec, blok). Nekaj podobnih raziskav na to temo je sicer že bilo, a je imela vsaka svoj način merjenja in pridobivanja podatkov. Namen naše raziskave je bil ugotoviti, kako vpliva število in višina skokov na obremenitev odbojkarja med tekmo. V raziskavo smo vključili 8 najbolj aktivnih igralcev Katarskega kluba El Jaish. Igralci so imeli med tekmo pritrjeno napravo MyVert, od katere smo dobili podatke o številu in višini skokov za vsakega posameznika in katere smo obdelali za vsak niz posebej. Igralci so s to napravo odigrali 11 tekem (42 setov).
Rezultati so pokazali, da največ skokov med tekmo naredi podajalec, a so ti skoki tudi med najnižjimi. Najvišje skoke pa, sicer z malo manjšim številom skokov kot podajalec, naredi igralec na mestu korektorja. Po številu skokov se lahko primerjajo blokerji s korektorjem, po višini pa podajalec in napadalec.
Ugotovili smo, da ima vsako igralno mesto drugačne vrste obremenitve med tekmo, saj so razmerja med višino in številom skokov med posameznim nizom zelo različne za vsako igralno mesto.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-03-23 07:20:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100496</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
