<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=100350"><dc:title>Test tandemske hoje naprej in tandemske hoje nazaj: primerjava rezultatov starejših in mlajših preiskovancev</dc:title><dc:creator>Slapnik,	Doroteja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rugelj,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>test ravnotežja</dc:subject><dc:subject>tandemska hoja naprej</dc:subject><dc:subject>tandemska hoja nazaj</dc:subject><dc:subject>starejši</dc:subject><dc:subject>mlajši</dc:subject><dc:subject>primerjava</dc:subject><dc:description>Uvod: Test tandemske hoje naprej in test tandemske hoje nazaj sta testa, ki ovrednotita dinamično ravnotežje. Pri izvedbi je potrebno hoditi po 6 metrov dolgi in 2,5 centimetra široki črti na trdni podlagi, kjer se morajo prsti stojne noge in peta noge, ki dostopa, stikati. Pri izvedbi je merjen čas in število napak, ki jih ovrednotimo kot sestop celega stopala s črte ali takrat, ko stopali nista v stiku. Namen: Namen diplomskega dela je bil primerjati rezultate testa tandemske hoje naprej in nazaj med starejšimi in mlajšimi preiskovanci. Metode dela: Test tandemske hoje naprej in nazaj smo izvedli v dveh skupinah in sicer v skupini starejših preiskovancev ter v skupini mlajših. Pri starejših smo zajeli vzorec 19 preiskovancev (povprečna starost = 68,4 ± 6,6) pri mlajših pa 23 preiskovancev (povprečna starost = 21,0 ± 1,7). Pri izvedbi obeh testov smo dvakrat merili čas izvedbe in kot rezultat izračunali njuno povprečje ter povprečno število napak pri obeh izvedbah. Statistično značilnost smo sprejeli pri 5-odstotni napaki alfa. Rezultati: Razlika v časovni izvedbi testa tandemske hoje naprej med skupinama je bila statistično pomembna (p ≤= 0,001), hkrati je bila statistično pomembna tudi razlika v napakah pri istem testu (p = 0,011). Razlika v časovni izvedbi testa tandemske hoje nazaj je bila statistično pomembna (p = 0,005) ter hkrati tudi razlika v številu napak (p = 0,001). Večje število napak je linearno povezano s krajšim časom izvedbe testa. Pri testu tandemske hoje naprej pri starejših preiskovancih je bila korelacija časovne izvedbe v odvisnosti od napak r = 0,30, pri mlajših pa r = 0,19. Pri testu tandemske hoje nazaj je bila korelacija časovne izvedbe v odvisnosti od napak pri starejših preiskovancih r = 0,06 pri mlajših pa r = 0,11. Razlika v pojavnosti napak med skupinama je statistično pomembna (p = 0,03) le pri izvedbi testa tandemske hoje nazaj. Razprava in sklep: Čas izvedbe in število napak se s starostjo povečujeta, hkrati pa se s krajšim časom izvedbe pojavi tudi večje število napak. Tako test tandemske hoje naprej in test tandemske hoje nazaj sta enostavna za uporabo, vendar je slednji bolj primeren za mlajše preiskovance.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-03-22 15:14:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100350</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
