Reprezentacija kruha v literarnih in polliterarnih delih o I. svetovni vojniLovec, Ajda (Avtor) Matajc, Vanesa (Mentor) Bogataj, Janez (Komentor) slovenska književnostavtobiografska literaturaprva svetovna vojnaliterarni motivikruhMilčinskiFranVadnjalLeopoldMatičičIvanPrežihov VorancKosmačCirilLevstikVladimirmagistrska delaNamen magistrske naloge je predstavitev simbolike kruha v literarnih in polliterarnih besedilih slovenskih avtorjev. Obravnavana dela govorijo o obdobju med prvo svetovno vojno in posledično omogočajo vpogled v čas vsesplošnega pomanjkanja živil. Med glavnimi jedili je bil kruh, ki ima hkrati v slovenskem kulturnem izročilu posebno mesto in predstavlja vrednoto na splošno. Če primerjamo odnos človeka do kruha v vojnem obdobju z današnjo blaginjo, vidimo izjemno spremembo odnosa do te vsakdanje dobrine. Analizirali smo poglede slovenskega prebivalstva in vojakov ter predstavili simboliko kruha v naslednjih spominskih delih: Na krvavih poljanah Ivana Matičiča, Zapiski vojaka (1914-1921) Leopolda Vadnjala in Dnevnik (1914-1920) Frana Milčinskega. Literarna dela, v katerih analiziramo motiviko kruha, so: Pomladni dan Cirila Kosmača, Gadje gnezdo Vladimirja Levstika in Doberdob Prežihovega Voranca. Kruh postane med slovenskimi prebivalci simbolika preživetja, dostojanstva in je povezan tudi s krščanskim duhovnim izročilom. Kmečki kruh izraža simbol domačih krajev in spominov na dom, medtem ko je bel kruh simbol obilja in družbenega položaja. Za vojaka je v prvi svetovni vojni pšenični kruh predstavljal zaklad, a vojni kruh imenovan komis, simbol lakote, pomanjkanja in bolezni. Potica je značilna praznična jed, ki je pravzaprav praznični kruh in simbol obilja ter predstavlja pomoč pri dvigovanju morale ob praznikih med prvo svetovno vojno.[A. Lovec]20172018-03-21 15:58:47Magistrsko delo/naloga100308sl