Optimizacija gojenja bakterije Streptomyces rimosus za pridobivanje rekombinantne serinske proteinaze pernizinŠtefančić, Elena (Avtor) Petković, Hrvoje (Mentor) Paš, Maja (Komentor) biotehnologijaStreptomyces rimosusrekombinantna produkcijaserinska proteinazapernizinoptimizacija gojiščasekundarni metabolitiCilj magistrske naloge je bila optimizacija produkcijskega gojišča za pridobivanje rekombinantne proteinaze pernizina s pomočjo Streptomyces rimosus. Optimizacijo gojišča smo začeli z gojiščem GOTC, ki je bilo v preteklosti optimizirano za produkcijo antibiotika oksitetraciklina. Preučevali smo, kako različni viri ogljika in dušika v gojišču vplivajo na produkcijo pernizina. Ugotovili smo, da koncentracija sojine moke kot vir dušika zelo vpliva na produkcijo pernizina. Koncentracija škroba nima bistvenega vpliva na produkcijo pernizina, kljub temu da smo pri nižjih koncentracijah škroba v gojišču določili višjo aktivnost pernizina. V prvem delu magistrske naloge smo uporabili dva različna produkcijska seva S. rimosus PER4 in PER5 ter ju primerjali s kontrolnim sevom KON (divji tip, ki ne producira pernizina). Glede na rezultate prvih poskusov smo v nadaljevanju uporabili le produkcijski sev PER5, ker smo pri tem sevu izmerili višjo aktivnost pernizina. V drugem delu magistrske naloge pa smo ugotovili, da dosežemo najvišjo aktivnost pernizina po 5 dneh gojenja. Prav tako smo ugotovili, da je razmerje med ogljikom in dušikom zelo pomembno. Ovrednotili smo tudi učinek različnih komponent gojišča, kot so enostavni sladkorji, anorganski in organski viri dušika in olja. Največji učinek na aktivnost pernizina sta imela ribje in sojino olje v nižjih koncentracijah (do 10 g/L). Visoko aktivnost pernizina smo izmerili tudi v gojiščih z drugimi viri dušika, kot so: sečnina, amonijev sulfat, hidrolizat sojine moke in kvas. Od testiranih virov ogljika, sta imela pozitiven učinek le manitol in dekstrin.[E. Štefančić]20182018-03-21 07:45:06Magistrsko delo/naloga100280sl