<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=100216"><dc:title>PRAVNI VIDIKI INTEGRACIJE BEGUNCEV V SLOVENIJI</dc:title><dc:creator>Dedeić,	Snežana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zagorc,	Saša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>integracija</dc:subject><dc:subject>Konvencija o statusu beguncev</dc:subject><dc:subject>mednarodna zaščita</dc:subject><dc:subject>dimenzije integracije</dc:subject><dc:subject>begunci</dc:subject><dc:subject>civilna družba</dc:subject><dc:subject>Urad Vlade za oskrbo in integracijo migrantov</dc:subject><dc:subject>mednarodni in evropski standardi integracije</dc:subject><dc:description>Pravna ureditev v Republiki Sloveniji je begunce na začetku obravnavala kot začasne priseljence. Takšna politika, usmerjena k vrnitvi beguncev, se je počasi spreminjala, k čemur je največ prispeval vstop Slovenije v EU in posledično sledenje evropskim vrednotam, predvsem na področju varovanja človekovih pravic.
Koncept integracije beguncev je zasnovan na vpeljavi in izvajanju različnih i ntegracijskih projektov z namenom aktivnejšega vključevanja in sodelovanja beguncev v družbenih procesih. V Sloveniji se to doseže preko integracijskega postopka v okviru katerega so organizirani projekti seznanitve s slovensko ureditvijo, kulturo in zgodovino. Slovenija je kot podpisnica Ženevske konvencije o statusu beguncev in kot članica Evropske unije v svoj pravni red vnesla temelje integracije predvsem z Ustavo, ki varuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Podrobneje jih je opredelila v Zakonu o tujcih-2 in Zakonu o mednarodni zaščiti-1, ki sledita načelom, zapisanim v Resoluciji o migracijski politiki iz leta 2002. 
Civilna družba je veliko prispevala k spremembam pravne ureditve beguncev, njihovo delo pa je najbolj opazno na terenu, kjer nudi različne oblike pomoči, predvsem z informiranjem beguncev o njihovih pravicah ter ozaveščanjem lokalnega prebivalstva o potrebi uspešne integracije kot obojestranske koristi.
Ne glede na to, da zakonodajni okvir sledi evropskim direktivam in spoštuje standarde, določene z mednarodnimi in evropskimi predpisi,  ostajajo določeni predpogoji za dobro integracijo pereči problem (npr. nastanitev), obenem pa pri izvajanju integracijskega načrta ni dovolj poudarjen individualni pristop, oziroma projekti niso dovolj prilagojeni potrebam posameznika.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-03-16 07:45:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100216</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
