<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=100191"><dc:title>Znanje učiteljev o motnji pozornosti in hiperaktivnosti ter samoocena stresa</dc:title><dc:creator>Jakupović,	Lidija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec Kapun,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lamut,	Urša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>otrok</dc:subject><dc:subject>poučevanje</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>simptomi</dc:subject><dc:subject>znaki</dc:subject><dc:description>Uvod: Inkluzija otrok z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti od učiteljev zahteva posebna znanja. Ker so učitelji pogosto prvi, ki opazijo in identificirajo otroke z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti, je pomembno, da imajo dovolj znanja o simptomih in znakih, vzrokih in zdravljenju te motnje. Znanje učiteljev o motnji pozornosti in hiperaktivnosti pomembno vpliva na stres, ki ga doživljajo pri delu z učenci z motnjo. Le ti poročajo o večjem stresu pri obravnavi učencev, ki imajo to motnjo. Namen: Želeli smo ugotoviti, kakšno je znanje osnovnošolskih učiteljev o značilnostih motnje pozornosti in hiperaktivnosti, obravnavi otrok z to motnjo, ter kolikšno stopnjo stresa občutijo pri poučevanju. Metode dela: Na vse slovenske osnovne šole smo poslali povezavo do spletne ankete, ki je vsebovala 54 vprašanj. Z anketo pridobljene podatke smo s pomočjo programa za statistično analizo prikazali deskriptivno, hipoteze pa potrdili z analizo varianc in Spearmanovim koficientom. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 412 osnovnošolskih učiteljev. Rezultati kažejo, da je znanje učiteljev o simptomih in karakteristikah dokaj visoko, saj so v 68,94 % odgovorili pravilno, manj znanja so učitelji pokazali pri odgovorih o vzrokih, prognozi in zdravljenju. Ugotovili smo tudi, da je za učitelje poučevanje otrok z to motnjo bolj stresno. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da učitelji prepoznajo simptome in karakteristike motnje pozornosti in hiperaktivnosti, slabše pa prepoznavajo vzroke, prognozo in možnosti zdravljenja. Prišli smo do ugotovitev, da je za učitelje poučevanje otrok z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti stresno, predvsem kadar poučujejo v težavnih in hrupnih razredih z veliko učencev. Učitelji se vsakodnevno srečujejo z otroci in jih opazujejo ter primerjajo med seboj, zato so kot osebe zelo pomembni pri prepoznavanju otrok z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti. Ker je večina učiteljev navedla, da imajo ob soočenju z otroci z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti na šoli podporo strokovnjakov, bi bilo dobro te strokovnjake bolj vključiti v obravnavo otrok s to motnjo. Prav tako pa bi bile potrebne spremembe sedanjega šolskega ter zdravstvenega sistema, ki bi podpirale razvoj modela šolske medicinske sestre pri obravnavi otrok z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-03-14 07:45:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100191</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
