Vpliv socialno-ekonomskega statusa na uživanje sadja in zelenjave pri mladostnikihBergant, Urša (Avtor) Golja, Petra (Mentor) Gregorič, Matej (Komentor) prehranaprehranske navademladostnikiekonomski statussocialni statussadjeuživanje sadjazelenjavauživanje zelenjaveSadje in zelenjava sta nepogrešljiva v prehrani otrok in mladostnikov, saj vsebujeta veliko vitaminov in mineralov potrebnih za njihov razvoj in vsakdanje delovanje. Podatke za magistrsko delo smo pridobili z vrednotenjem ukrepa Shema šolskega sadja in zelenjave (SŠSZ) 2015/2016, ki ga v skladu z Uredbo EU v Republiki Sloveniji izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Vzorec naše raziskave so bili učenci 6. in 8. razredov desetih osnovnih šol (oddelkov A) po Sloveniji, ki so bili v šolskem letu 2015/2016 stari od približno 11 do 15 let (N = 182). Podatke o socialno-ekonomskem statusu in prehranskih navadah preiskovancev smo pridobili z vprašalnikom, ki je vseboval vprašanja o njihovem socialno-ekonomskem statusu in vprašanja o pogostosti uživanja posameznih živil (tj. Frekvenčni vprašalnik). Njihov socialno-ekonomski status (SES) smo ocenili skladno s protokolom mednarodne študije Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (ang. Health behaviour in school-aged children (HBSC)) in določili z lestvico, imenovano FAS (ang. Family Affluence Scale). Terenski del raziskave smo izvajali dvakrat, in sicer spomladi in jeseni v šolskem letu 2015/16. Podatke o količini zaužitega sadja in zelenjave smo pridobili s frekvenčnim vprašalnikom o pogostosti uživanja živil in z metodo priklica jedilnika prejšnjega dne (24h-recall) ter pridobljene podatke vnesli v računalniški program Odprta platforma za klinično prehrano (OPKP). Glede na naše rezultate socialno-ekonomski status ni vplival na uživanje sadja in zelenjave. Tudi spol in starost mladostnikov nista vplivala na povprečno tedensko količino zaužitega sadja in zelenjave.[U. Bergant]20182018-03-14 07:45:09Magistrsko delo/naloga100190sl