<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=100162"><dc:title>Neposredni zahtevki podizvajalca do naročnika</dc:title><dc:creator>Mravlja,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dugar,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>podjemna pogodba</dc:subject><dc:subject>načelo relativnosti obligacijskih razmerij</dc:subject><dc:subject>podizvajalec</dc:subject><dc:subject>glavni izvajalec</dc:subject><dc:subject>naročnik</dc:subject><dc:subject>neposredni zahtevek podizvajalca</dc:subject><dc:subject>insolventnost</dc:subject><dc:subject>stečajni postopek</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava institut neposrednih zahtevkov podizvajalcev do naročnikov in sporna vprašanja v zvezi z vsebino nekaterih zahtevanih pogojev, pravno naravo in učinki postopkov zaradi insolventnosti na neposredne zahtevke.

Institut neposrednih zahtevkov podizvajalcev je pridobil pozornost šele v času ekonomsko-gospodarske krize, ko prevzemniki posla svojim sodelavcem niso plačevali, čeprav za to ni bilo utemeljenih razlogov. Institut predstavlja pomembno izjemo od splošnega načela relativnosti pogodbenih razmerij, saj sodelavcem glavnega izvajalca omogoča, da se ti za svoje terjatve do glavnega izvajalca pod določenimi pogoji obrnejo neposredno na naročnika posla, kljub temu, da z njim niso v pogodbenem razmerju. Magistrsko delo se na začetku osredotoča predvsem na to, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za navedeno pravno varstvo.

Drugi del se osredotoči na vprašanje pravne narave instituta. Predstavljena so različna mnenja teorije in sodne prakse ter pripadajoče utemeljitve. Večinsko mnenje je, da gre za obliko zakonite cesije in da torej z uveljavitvijo zahtevka terjatev glavnega izvajalca do naročnika preide iz premoženjske sfere glavnega izvajalca v premoženjsko sfero podizvajalca.

Zadnji del magistrskega dela predstavi vprašanje, ki se v praksi pogosto zastavlja in na katerega zakon ne podaja neposrednega odgovora. Gre za vpliv postopkov zaradi insolventnosti zoper glavnega izvajalca na dopustnost uveljavitve zahtevka. Poudarek je predvsem na tem, kakšne so posledice stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem na neposredni zahtevek podizvajalca. Delo tako poskuša podati odgovor na vprašanje podizvajalcev, ali in kako bodo, kljub stečajnemu postopku glavnega izvajalca, prišli do poplačila.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-03-10 07:45:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100162</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
