<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=100159"><dc:title>Proces delovanja in razreševanja mimetičnega nasilja v ženski naravi</dc:title><dc:creator>Stele,	Irena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Simonič,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nasilje</dc:subject><dc:subject>mimetična želja</dc:subject><dc:subject>mimetično posnemanje in prilaščanje</dc:subject><dc:subject>mimetična tekmovalnost in rivalstvo</dc:subject><dc:subject>nevrobiološki principi</dc:subject><dc:subject>strategije ženskega nasilja</dc:subject><dc:subject>kvalitativna metoda</dc:subject><dc:subject>študija primera</dc:subject><dc:description>V teoretičnem delu in raziskavi smo sledili mislim Renéja Giarda, ki z odkritjem mimetičnega principa radikalno vstopa v ciklično ponavljanje nasilja, ker se resnično dotakne korenin, ki so v neurejenih željah, polaščanju predmeta ali osebe, ki želje prebujajo in vodijo v mimetično, se pravi posnemovalno tekmovalnost in rivalstvo. Stopnjevanje napetosti in nasilja se končno mora sprostiti navzen ali v avtoagresiji. Odločilno je zajemanje iz judovsko-krščanskega izročila v Svetem pismu, ki ni zgodovina, napisana in razložena po zmagovalcih, ampak jasno sporočilo, da je žrtev sistemsko zapletena v odnose, je pa vedno nedolžna, ker je predvsem z vrhuncem razodetja v Novi zavezi nasilje nesprejemljivo.
V delu smo bili pozorni predvsem na žensko, ki je morala skozi zgodovino zaradi vzgoje in podrejenega položaja v družbi, pretrpeti veliko nasilja. Preseneča nas odstotek pravno obsojenih žensk zaradi zanemarjanja in nasilja nad otroki, kar izhaja iz njihovih frustracij. Značilna oblika ženskega verbalnega nasilja nad moškimi, ki se je tudi v naši raziskavi potrdila, kot izraz najprej impulzivnih odzivov, je zakoreninjena v neubesedenih željah, ki jih izrine iz zavesti. Potisnjene v senco nezavednega pa preko drugih strategij nasilja, kot so čustveno izsiljevanja, posesivnost, manipuliranje, obtoževanje in krivda, še močneje in bolj uničujoče določajo odnose.
Nevrobiologija potrjuje, kako nezdravi odnosi, zavrnitve ali celo zavrženosti poškodujejo do takšne mere, da je znanstveno dokazano hormonsko pogojeno odzivanje, predvsem preko hormona agresije DHT (dihidrotestosteron). Na drugi strani pa varna navezanost in kasneje ustvarjanje zaupljivih odnosov sprožajo predvsem hormon oksitocin. Oba hormona sta v odnosnosnih zvezah velika pokazatelja, v katero smer se odnos razvija.
V empiričnem delu smo se srečevali z nerazumnimi razvijanji in izvajanji ženske strategije nasilja nad moškimi, konkretno nad štirimi moškimi iste družine. Soočenje z dejstvom čustvenega manipuliranja, obtoževanja, krivde in posesivnosti žene nad možem in otroki kaže, kako dobrodošlo bi bilo sočutno zavedanje dejstva generacijskih prenosov  in sedanjih biološko določenih odzivov pri obeh primarnih. Tako v predstavljenih partnerskih  odnosih ostaja veliko neslišanosti. Videli smo lahko, kako brez odgovornega zavedanja le ponavljajo lastno zgodovino travmatičnih zapisov in posledično to prenašajo na potomce.
Prav zavedanje in soočanje z vedenjskimi vzorci pa tudi v predstavljenih primerih daje možnost zunanjih sprememb in dolgotrajnejše notranje preobrazbe. To rojevanje »od zgoraj« pa je sad Svetega duha, daru po Kristusu.</dc:description><dc:publisher>[I. Stele]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-03-10 07:35:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100159</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
