<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=100118"><dc:title>Primerjava protokola pri slikanju medenice v anteroposteriorni projekciji med slovenskimi zdravstvenimi ustanovami in evropskimi smernicami</dc:title><dc:creator>Majger,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Obu,	Angela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mekiš,	Nejc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rentgensko slikanje</dc:subject><dc:subject>medenica</dc:subject><dc:subject>protokol</dc:subject><dc:subject>evropske smernice</dc:subject><dc:description>Uvod: Splošno rentgensko slikanje je osnovno slikanje medenice, ki se lahko uporablja, kot samostojna preiskava ali kot dopolnilo drugim radiološkim metodam slikanja. Radiografski protokol so postopki in pravila, po katerih izvajamo radiografske posege in so standardizirani. Evropske smernice predstavljajo dosegljive standarde dobre radiološke prakse, ki se lahko uporablja, kot osnova za nadaljnji razvoj in izboljšanje določenih postopkov v radiološki praksi. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti protokol pri slikanje medenice v AP projekciji in ugotovili, ali obstajajo kakšna odstopanja med protokoli, ki se izvajajo v slovenskih zdravstvenih ustanovah in tehničnimi zahtevami, ki jih priporočajo Evropske smernice. Metode dela: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo, s študijo domače in tuje literature. Za zbiranje in obdelavo podatkov smo uporabili anketo. Rezultati: Večina anketiranih zdravstvenih ustanov uporablja digitalni diagnostični rentgenski aparat, velikost slikovnega sprejemnika 35 × 43 cm, hitrostni razred 400, velikost gorišča 1 mm, radiografsko rešetko (število lamel: 80/cm in razmerje rešetk: 12:1), razdaljo gorišče slikovni sprejemnik 115 cm,  vrednosti anodne napetosti med 75 kV in 90 kV, avtomatsko upravljanje ekspozicije z izborom obeh stranskih ionizacijskih celic. Razprava in zaključek: Rezultati raziskave so delno potrdili našo hipotezo, da med protokoli, ki jih izvajamo v slovenskih zdravstvenih ustanovah in tehničnimi zahtevami, ki jih priporočajo Evropske smernice ni razlik. Od skupno dvanajstih, se s sedmimi vprašanji lahko primerjamo s predlaganim protokolom, odstopanja pa so bila pri skupni filtraciji, številom lamel/ cm, razmerjem rešetke ter pri uporabi zaščite.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-03-08 14:26:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100118</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>