Ocena prehranskih tveganj in prehranskega statusa pri pacientih z amputacijo spodnjega udaKajzar, Jure (Avtor) Pađen, Ljubiša (Mentor) diplomska delazdravstvena negaprehransko presejanjeprehranska ogroženostelektrična bioimpedancafazni kotenergijski vnoskirurški pacientiUvod: Prevalenca z boleznijo povezane podhranjenosti ostaja velika in se ocenjuje, da je 15–60 % pacientov prizadetih že ob sprejemu v ustanovo. Poleg tega je podhranjenost povezana z višjo obolevnostjo, daljšo hospitalizacijo in z višjimi stroški oskrbe. Poznamo veliko orodij za prehransko presejanje, s katerimi hitro ugotovimo prehransko ogroženost ali že nastalo podhranjenost pri pacientu. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšna so prehranska tveganja in prehransko stanje kirurško zdravljenih pacientov med hospitalizacijo v eni izmed slovenskih bolnišnic. Metode: V empiričnem delu je bila izvedena študija primerov, ki je vključevala 11 pacientov, ki so bili hospitalizirani zaradi amputacije spodnjega uda. Podatke smo zbrali s pomočjo prehranske anamneze. Ob sprejemu sta bila opravljena začetno in končno prehransko presejanje z orodjem Nutritional Risk Screening 2002. Ob sprejemu in odpustu smo opravili meritev električne bioimpedance, s katero smo pridobili meritev faznega kota in oceno bazalnih energijskih potreb pacienta. Med hospitalizacijo se je ocenjeval dejanski energijski vnos s pomočjo pettočkovne lestvice za ocenjevanje zaužite hrane. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je bil po oceni z orodjem Nutritional Risk Screening 2002 prehransko ogrožen le en pacient od 11. Indeks telesne mase se je v povprečju zmanjšal, kar nakazuje na izgubo telesne mase med hospitalizacijo. Parameter električne bioimpedance, fazni kot, se med hospitalizacijo v povprečju ni spremenil, vendar je glede na začetne zastavljene spodnje mejne vrednosti še vedno nakazoval na slabo prehransko stanje pacientov. Ocenjen realen energijski vnos je zadostoval za pokritje bazalnih energijskih potreb le pri enem pacientu od 11. Energijska vrednost predpisane diete je glede na ocenjene bazalne potrebe ustrezala pri 6 pacientih (54,6 %), pri preostalih petih pacientih energijska vrednost ni bila zadostna. Realen energijski vnos pa glede na ocenjene dnevne energijske potrebe ni bil pokrit pri nobenem izmed preiskovancev. Razprava in sklep: Menimo, da je prehransko stanje pacientov z amputacijo spodnjega uda skrb vzbujajoče. Tudi predhodne raziskave v slovenskem prostoru s področja prehranske ogroženosti pacientov so pokazale, da je veliko pacientov v prehranskem tveganju ali pa imajo že nastalo podhranjenost. Nekateri avtorji navajajo, da so osebe, ki so podhranjene ali nimajo svojih zalog energije, v večjem tveganju za daljše celjenje ran, kar pa je pri pacientih z amputacijo spodnjega uda pomemben dejavnik. Pri prehrani pacienta prehranski tim igra ključno vlogo. Pomembno je dobro povezovanje med zdravniki in medicinskimi sestrami, ki so največ v stiku s pacientom in z dietetiki, ki sestavljajo jedilnike, saj bomo le tako lahko učinkovito ukrepali zoper podhranjenost in prehranska tveganja pri pacientih z amputacijo spodnjega uda. Pri vsem tem pa bi potrebovali podporo zdravstvene ustanove, saj potrebujemo dejansko aplikacijo boljše prehranske podpore v vsakdanjo prakso in spremljanje prehranjenosti. [J. Kajzar]20182018-03-08 14:21:07Diplomsko delo/naloga100117sl