Vpliv socialnih iger na socialno strukturo razreda v tretjem obdobju osnovne šole prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardomKleinberger, Anja (Avtor) Jerman, Janez (Mentor) motnje v duševnem razvojuGrajenje primernih socialnih odnosov in učenje o njih je v družbi izredno pomembno. Socialne igre se danes v šoli pogosto uporabljajo, predvsem kot spodbujanje zaželenega vedenja in izboljšanja odnosov med učenci. Z učenjem socialnih veščin v šoli lahko izboljšamo kakovost življenja učencev že med šolanjem, ker se bodo v razredu bolje počutili. Prav tako pa jih s tem opremimo za življenje v odrasli dobi, saj se bodo bolje znašli v družbi. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen vpliv imajo socialne igre na socialno strukturo razreda v tretjem obdobju Prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom. Konec osnovne šole je čas, ko osebni odnosi in prijateljstva postanejo zelo pomemben del mladostnikovega življenja. V tem obdobju se prijateljstva lahko vzpostavijo za celo življenje, zato smo se odločili raziskati vpliv socialnih iger na odnose znotraj razreda, kjer se ta prijateljstva najpogosteje sklepajo. Raziskava nam daje vpogled v povezanost učencev v razredih in kaže, kako lahko s socialnimi igrami zmanjšamo izključenost določenih učencev. Tako lahko tudi njim omogočimo boljši vpogled v medsebojne odnose in sklepanje prijateljstev, predvsem pa damo priložnost vsem učencem, da se med seboj dobro spoznajo. Poleg odnosov in povezanosti razredov pa smo želeli ugotoviti tudi, če socialne igre v šoli izboljšajo vedenje učencev do svojih sošolcev in ostalih oseb. Za ocenjevanje socialne povezanosti smo uporabili enodimenzionalno sociometrično preizkušnjo. S pomočjo te preizkušnje smo pridobili podatke za izračun povezanosti razredov (indeks kohezivnosti) in statusa posameznika v razredu (sociometrični status). Uporabili pa smo tudi kontrolno listo zaželenega vedenja, s pomočjo katere smo merili, v kolikšni meri se zaželeno vedenje pojavlja pri vsakem posamezniku. V vzorec smo vključili tri razrede iz dveh osnovnih šol, ki izvajajo prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom. Od teh treh razredov sta bila dva razreda kombinirana, in sicer eden kombinacija 8. in 9. razreda (10 učencev) in drugi kombinacija 7., 8., in 9. razreda (5 učencev). Tretji razred je bil samostojni oddelek učencev 7. razreda (8 učencev). Skupno je bilo v raziskavo vključenih 23 učencev. Zbrani podatki so bili statistično obdelani, rezultati pa so prikazani v grafih in tabelah. Na podlagi dobljenih rezultatov nismo mogli statistično potrditi, da socialne igre vplivajo na boljšo socialno povezanost v razredu. Indeks kohezivnosti se za nobeno od skupin ni spremenil pred in po izvedbi socialnih iger. Povezanosti razredov pa so bile že od začetka srednje do visoke, kar pomeni, da so posamezniki medsebojno v razredih kar dobro povezani. V enem od oddelkov, in sicer v kombinaciji 8. in 9. razreda, se je statistično pomembno zmanjšalo število izločenih učencev, kar je za ta razred velik dosežek. S tem smo prej izločenim posameznikom pomagali, da se bodo laže posvetili šolskemu delu in se bolje počutili med svojimi sošolci. Število vzajemnih izbir med učenci se pred in po izvedbi socialnih iger ni spremenilo, je pa bilo število vzajemnih izbir relativno visoko že od začetka. V razredu, kjer je bilo 8 učencev, so bile prisotne 4 vzajemne izbire. Prav tako so bile 4 vzajemne izbire prisotne v razredu 5 učencev in 6 vzajemnih izbir v razredu 10 učencev. Ta nespremenljivost v vzajemnih izbirah kaže na prijateljske odnose med vzajemno izbranima osebama, saj vidimo določeno stalnost odnosa. Opazili smo razliko v sociometričnih statusih pred in po izvedbi socialnih iger. Pri prvem merjenju je imelo nizek sociometrični status 8 učencev, po izvedbi socialnih iger pa 7. Kljub temu pa se sociometrični statusi niso statistično pomembno spremenili pred in po izvedbi socialnih iger. Pokazala se je statistično pomembna razlika v količini zaznanega zaželenega vedenja pred in po izvedbi socialnih iger. Po izvedbi iger je bilo zaželenega vedenja statistično pomembno več.20182018-03-08 04:48:09Magistrsko delo/naloga100111sl