<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=100074"><dc:title>Razumevanje kemijskih pojmov snov in plin v predšolskem obdobju</dc:title><dc:creator>Lapanja,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Devetak,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vogrinc,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zgodnje učenje</dc:subject><dc:subject>predšolsko obdobje</dc:subject><dc:subject>naravoslovje</dc:subject><dc:subject>kemijski pojmi</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V predšolskem obdobju je velik poudarek predvsem na zgodnjem opismenjevanju otrok in razvijanju predbralnih sposobnosti. Predšolski otroci pa bi morali biti deležni tudi ustreznega poučevanja kemijskih vsebin, saj je poznavanje nekaterih osnovnih kemijskih pojmov tudi v predšolskem obdobju za otroke pomembno. V kurikulumu za vrtce je poudarjeno področje spoznavanja narave, ki vzgojitelje usmerja v raziskovanje osnovnih spoznanj o človeku, naravi in naravnih pojavih. Vzgojitelji tako svoje dejavnosti usmerjajo v splošno, površinsko poznavanje določenih vsebin s področja naravoslovja, ob tem pa pozabljajo, da je obvezni del naravoslovja tudi kemija. Brez kemije, ob pomoči fizike in biologije, naravoslovnih dejavnosti sploh ne bi bilo. Zato je prav, da otrokom predstavimo kemijo, njene osnove, osnovne pojme in pomen za naše življenje. Z raziskovanjem in odkrivanjem kemijskih vsebin namreč otroci oblikujejo osnovna znanja o tem, kako narava deluje, kaj sestavlja okolje, v katerem živimo, zakaj so stvari takšne, kot jih vidimo. S tem pridobijo drugačen, bolj poglobljen pogled na svet, naravo in interakcije v njej.
V magistrskem delu so strokovno teoretično opredeljeni različni pristopi poučevanja kemije, poudarjen pomen kemijskih vsebin v predšolskem obdobju, vloga vzgojitelja pri predstavljanju kemijskih vsebin in opredeljen razvoj pojmov v predšolskem obdobju. Na osnovi teoretične analize strokovne literature so v magistrskem delu predstavljeni različni pogledi, pristopi in načini vzgojno-izobraževalnega dela na področju kemije v predšolskem obdobju, na osnovi katerih bo izvedena raziskava. Osnovno raziskovalno vprašanje magistrskega dela je, ali vzgojno-izobraževalni pristopi in oblike dela, ki zahtevajo otrokovo aktivno udeležbo, omogočajo boljše poznavanje kemijskih pojmov pri otrocih v predšolskem obdobju, v nasprotju s frontalno obliko dela. Ob tem sta raziskovana tudi časovni vpliv na ohranjanje novo konstruiranega znanja in vpliv starosti otrok na razumevanje kemijskih pojmov.
Na osnovi pridobljenih rezultatov je pripravljen model vzgojno-izobraževalnega dela, ki vključuje smernice za poučevanje kemijskih pojmov na predšolski stopnji. Na osnovi modela vzgojitelji otrokom lahko omogočijo ne le poznavanje različnih kemijskih pojmov, temveč tudi njihovo razumevanje in ustrezno rabo v drugih situacijah. S tem otrokom zagotovijo trdne temelje na področju kemije, ki predstavljajo osnovo za nadaljnji razvoj kemijskih in naravoslovnih znanj.</dc:description><dc:publisher>[L. Lapanja]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-03-03 03:14:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>100074</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
